kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Sentenca
Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1) stori udeleženec v prometu, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri nastane huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb. Za obstoj kaznivega dejanja mora biti podana vzročna zveza med storilčevim ravnanjem, ki pomeni kršitev prometnih pravil, in nastalo prepovedano posledico.
Iz posameznih sodb
-
V tej sodbi je bila vzročna zveza potrjena, ker je obdolženec z nenadnim polkrožnim obračanjem na območju s posebnim prometnim režimom sprožil kazenskopravno relevanten vzročni tok, ne glede na morebitno nepravilno ravnanje drugih udeležencev.
VSM Sodba IV Kp 40101/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 323. člen KZ-1 · 323. člen, odstavek 1 KZ-1 · 48. člen KZ-1 · 48. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 445. člen ZPrCP · 42. člen ZPrCP · 42. člen, odstavek 1 ZPrCP · 42. člen, odstavek 2 ZPrCP · 54. člen ZPrCP · 54. člen, odstavek 1 ZPrCP · 54. člen, odstavek 1, točka 2 ZPrCP · 98. člen ZPrCP · 98. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ugotovilo, da obtoženi voznik tovornega vozila ni mogel ekskulpirati svoje odgovornosti, saj je bila nesreča posledica njegove prevelike hitrosti, medtem ko oškodovani voznik osebnega vozila na potek dogodka ni mogel vplivati.
VSK Sodba II Kp 22435/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora udeleženec v prometu preiti na defenzivno vožnjo takoj, ko nastopi neposredna in konkretna nevarnost prometne nesreče, ne glede na siceršnje pričakovanje, da bodo drugi udeleženci ravnali skladno s predpisi.
VSRS Sodba I Ips 46639/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je vožnja preko nepretrgane sredinske črte in po zaporno površini samostojna kršitev, ki predstavlja neposreden vzrok za prometno nesrečo, ne glede na splošna pravila o prehitevanju.
VSK Sodba II Kp 41683/2016 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 325. člen KZ-1 · 325. člen, odstavek 1 KZ-1 · 325. člen, odstavek 2 ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 5 ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 ZPrCP · 46. člen ZPrCP · 51. člen ZPrCP · 52. člen ZPrCP · 52. člen, odstavek 1 ZPrCP · 52. člen, odstavek 1, točka 3 ZPrCP · 52. člen, odstavek 1, točka 4 ZPrCP · 52. člen, odstavek 1, točka 7 ZPrCP · 52. člen, odstavek 1, točka 9 ZPrCP · 98. člen -
V obravnavanem primeru je sodišče zaradi smrti oškodovanca kot posledice prometne nesreče izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju desetih mesecev.
VSM Sodba II Kp 36101/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza podana zaradi kršitve pravil o varnostni razdalji (44. člen ZPrCP), kar je ob močnem zaviranju povzročilo trčenje v ustavljeno vozilo.
VSM Sodba II Kp 11870/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče poudarja nujno logično zaporedje: protipredpisna vožnja je predpostavka vzročne zveze, ta pa je predpostavka krivde pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
VSM sklep II Kp 15579/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza in malomarnost podana, ker je obdolženec z neprilagojeno hitrostjo povzročil situacijo, v kateri je moral predvideti nevarnost vožnje po nasprotnem pasu, kar je privedlo do usodne prometne nesreče.
Sodba I Ips 230/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila vzročna zveza potrjena zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neustrezne bočne oddaljenosti od pešca, h kateri oškodovanec ni soprispeval.
VSC sodba Kp 136/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker je izvedenec ugotovil, da ob danih parametrih nihče od udeležencev ni imel možnosti preprečiti nesreče, zato obtožencu ni bilo mogoče očitati krivdne oblike malomarnosti.
VSK sodba Kp 188/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je neupoštevanje prometnega znaka za prepoved ustavljanja mogoče presojati kot kršitev splošne določbe o prometni signalizaciji.
Sodba I Ips 296/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker je ugotovilo, da pešec, ki je ponoči nenadoma stopil na cesto izven prehoda, za voznika ni bil pričakovana ovira, zato voznik ni mogel preprečiti trčenja.
VSL sodba I Kp 993/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali bi oškodovanka, ki je zapeljala na prednostno cesto, imela možnost zaznati obtoženčevo vozilo, če bi ta vozil s predpisano hitrostjo.
VSL sklep I Kp 252/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila vzročna zveza potrjena, ker je obdolženec z zavijanjem levo zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, kar je privedlo do trčenja in hudih telesnih poškodb sopotnika.
VSL sodba I Kp 108/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila malomarnost voznice podana, ker je kljub vedenju o bližini kolesarja opravila manever zavijanja, pri čemer je lahkomiselno računala, da bo manever končala pravočasno.
VSC sklep Kp 380/99 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza izkazana med spregledanjem rdeče luči na semaforju, posledično zavozitvijo v križišče, trčenjem v pravilno vozeče vozilo in nastankom hude telesne poškodbe sopotnice.
VSC sodba Kp 295/99 — Višje sodišče v Celju