kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje
Sentenca
Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (311. člen KZ) stori kdor se ukvarja s spravljanjem tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop ali bivanje v državi, preko državne meje ali jim omogoča nezakonito bivanje na njenem ozemlju. Za obstoj kvalificirane oblike dejanja iz koristoljubnosti ali v okviru organizirane kriminalne združbe se zahteva dokazana vpletenost storilca v organizirano verigo prevozov ali pomoči, pri čemer je za kazensko odgovornost zadostno, da storilec opravi določen del dejanja v sklopu širše kriminalne dejavnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ki je kot razlog za znižanje kazni navajala primerjavo z drugimi sodbami in težke družinske razmere obdolženca.
VSM Sodba VI Kp 79260/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je dejanje podano tudi pri enkratnem prevozu tujcev brez dovoljenj po ozemlju Slovenije z namenom pridobitve premoženjske koristi.
VSK Sodba III Kp 64337/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da opis dejanja ne izpolnjuje znaka nevarnosti, če temelji le na hipotetičnih prometnih situacijah in ne vsebuje dejanskih okoliščin, ki bi izkazovale ogroženost tujcev že med samim prevozom zaradi načina prevoza.
VSL Sodba VI Kp 23834/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Prevoz oseb v prtljažniku avtomobila brez varnostnih pasov ob odsotnosti drugih oteževalnih okoliščin (npr. bežanje pred policijo, prenatrpanost) predstavlja le abstraktno nevarnost in ne izpolnjuje zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja.
VSL Sodba VI Kp 82957/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila sostorilska vloga potrjena na podlagi dokazne ocene o odločilnem prispevku obtoženca pri prevozu večjega števila tujcev, pri čemer je sodišče upoštevalo tudi njegovo predhodno kaznovanost.
VSK Sodba III Kp 55433/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je opis dejanja vseboval navedbo namena pridobitve premoženjske koristi, kar je v celoti ustrezalo zakonskemu stanu.
VSK Sodba III Kp 84731/2023 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 308. člen KZ-1 · 308. člen, odstavek 3 KZ-1 · 51. člen KZ-1 · 51. člen, odstavek 2 KZ-1 · 69. člen KZ-1 · 7. člen KZ-1 · 70. člen KZ-1 · 73. člen KZ-1 · 73. člen, odstavek 2 ZKP · 285.c člen ZKP · 285.c člen, odstavek 1 ZKP · 285.c člen, odstavek 6 ZKP · 370. člen ZKP · 370. člen, odstavek 2 ZTuj-2 · 146. člen ZTuj-2 · 15. člen -
Sodišče je poudarilo, da pavšalno sklicevanje na nekonkretizirane sodne primere pri pritožbi zoper odmero kazni za tovrstna dejanja nima pričakovane teže.
VSM Sodba III Kp 91511/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je obdolženec registriran taksist, ne pomeni, da lahko legitimno izvaja prevoze migrantov, ki pomenijo kaznivo dejanje.
VSM Sodba III Kp 29346/2023 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 308. člen KZ-1 · 308. člen, odstavek 2 KZ-1 · 308. člen, odstavek 3 KZ-1 · 308. člen, odstavek 8 KZ-1 · 48.a člen KZ-1 · 51. člen KZ-1 · 51. člen, odstavek 2 KZ-1 · 51. člen, odstavek 2, točka 2 KZ-1 · 73. člen KZ-1 · 73. člen, odstavek 2 ZKP · 285.c člen ZKP · 285.č člen ZKP · 330. člen -
V obravnavanem primeru je bila nevarnost izkazana s prevozom 15 tujcev v premajhnem, temnem in neprezračenem tovornem prostoru vozila brez sedežev in varnostnih pasov.
VSRS Sodba I Ips 39275/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila nevarnost za življenje in zdravje podana zaradi prevoza desetih oseb v vozilu, ki je imelo le pet sedežev, kar je pomenilo, da štiri osebe niso imele ustreznih varnostnih pasov.
VSK Sodba III Kp 64859/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila nevarnost za življenje in zdravje podana, ker je bilo trinajst oseb prevažanih v prtljažnem prostoru vozila med prtljago, brez sedežev in brez oprijemališč.
VSK Sodba III Kp 66179/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da prevoz petih tujcev v tovornem delu vozila brez sedežev in varnostnih pasov predstavlja izpostavitev nevarnosti za življenje in zdravje v smislu kvalificirane oblike kaznivega dejanja.
VSK Sodba III Kp 43513/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo pomen konkretizacije okoliščine 'za plačilo' kot kvalifikatorne oblike kaznivega dejanja.
VSL Sodba III Kp 37695/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejitev med kaznivim dejanjem in prekrškom utemeljilo na ugotovitvi, da je obtoženec za pomoč pri prehodu meje prejel plačilo.
VSK Sodba III Kp 36426/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot nehumane in nezdrave okoliščine, ki ustvarjajo nevarnost za življenje in zdravje, opredelilo način prevažanja ljudi, pri katerem so bile osebe med vožnjo v vsakem trenutku življenjsko ogrožene zaradi možnih nenadnih prometnih situacij.
VSRS Sodba XI Ips 22351/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bilo kaznivo dejanje dokončano v trenutku, ko sta obtoženca sprejela tujce v vozilo, saj je bilo njuno ravnanje ključni del načrtovanega nezakonitega prehoda meje.
VSK Sodba II Kp 1936/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je spremenilo pravno opredelitev dejanja iz kvalificirane oblike v temeljno, ker prevoz 28 tujcev v neustreznih razmerah (brez sedežev in zračnikov) brez nastanka dejanskega trka ali nesreče ne predstavlja konkretne nevarnosti za življenje ali zdravje.
VSK Sodba III Kp 5859/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Dejanje je bilo storjeno v obliki pomoči pri prevozu večjega števila tujcev s kombiniranim vozilom.
VSK sodba II Kp 18601/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje podano, ker je obsojenec po dogovoru z organizatorjem prevažal tujce, za katere je vedel, da so pravkar ilegalno prestopili mejo, s čimer je njegova vloga prevoznika postala nujen del organiziranega ilegalnega prehoda.
Sodba I Ips 322/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je prevoz ilegalnih prebežnikov znotraj države kot del širše organizirane dejavnosti zadosten prispevek k storitvi kaznivega dejanja po 311. členu KZ.
Sodba I Ips 214/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost obsojenca podana, ker je kot del organizirane skupine prevzel tuje državljane na ozemlju države in jih z namenom koristoljubnosti prevažal v notranjost, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja spravljanja tujcev čez mejo.
Sodba I Ips 168/99 — Vrhovno sodišče