kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja
Sentenca
Kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja (211. člen KZS) je podano, kadar storilec odstrani, premakne ali uniči mejnik, ki služi kot znamenje za lastninsko pravico na nepremičnini. Za obstoj kaznivega dejanja je ključno, da mejnik predstavlja pravno relevantno oznako meje, s čimer se neposredno poseže v dokazovanje lastninskega stanja oziroma meje med zemljišči.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se kvalificirana oblika kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja ne omejuje zgolj na že tekoče kazenske postopke, temveč zajema tudi ravnanja, storjena pred njihovim začetkom.
VSL Sklep II Kp 52330/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj izročitev listine kriminalistom ob hišni preiskavi sama po sebi ne pomeni nujno kaznivega dejanja predložitve lažnega dokaza, če ni izkazan poseben namen oteževanja dokazovanja.
VSC Sodba II Kp 3413/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno s predložitvijo lažnega računa z namenom vplivanja na dokazni postopek.
VSRS Sodba I Ips 37574/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prestavitev mejnika predstavlja poseg, ki objektivno otežuje nadaljnje določanje ali ugotavljanje že določene meje.
Sodba I Ips 112/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da odstranitev ali premik mejnika kot dokaza o lastninski pravici na nepremičnini predstavlja izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja.
Sodba I Ips 114/99 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje storjeno z odstranitvijo mejnikov med parcelama, pri čemer je sodišče poudarilo pomen mejnika kot znamenja za lastninsko pravico.
VSL sklep Kp 1105/93 — Višje sodišče v Ljubljani