kaznivo dejanje prikrivanja
Sentenca
Kaznivo dejanje prikrivanja (221. člen KZ) stori kdor kupi, sprejme v zastavo, si pridobi, prikrije ali razpeča stvar, za katero ve ali bi moral in mogel vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem. Za obstoj kaznivega dejanja ni pogoj, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja identificiran ali obsojen, niti ni nujno, da je ta sploh znan. Bistvena je storilčeva vednost o kriminalnem izvoru stvari v času pridobitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da je pojem pridobitve pri kaznivem dejanju prikrivanja širok in vključuje tudi vse oblike pridobitve, ki jih ni mogoče opisati zgolj kot nakup ali zastavo.
VSRS Sodba I Ips 35049/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da morajo biti v izreku sodbe navedena le objektivna dejstva, ki opredeljujejo storilčevo vedenje o izvoru stvari, medtem ko se dokazna ocena o subjektivnem elementu (zavesti storilca) vpiše v obrazložitev.
VSL Sodba VII Kp 48504/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri izvršitveni obliki pridobitve stvari ni treba dokazovati namena prikritja izvora, saj ta ni zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja.
VSRS Sodba I Ips 30336/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila storilcu napačno pripisana najvišja oblika krivde (direktni naklep) za dejanje, ki ga zakon opredeljuje kot prikrivanje iz malomarnosti.
VSC Sodba II Kp 20702/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot neverodostojen ocenilo zagovor obdolženca, da je prejel visok denarni znesek in vozilo večje vrednosti od neznanca brez kakršnekoli izmenjave osebnih podatkov.
VSC Sodba II Kp 41485/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da okoliščine, kot sta redna zaposlitev in urejeno življenje obdolženca, same po sebi ne predstavljajo olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale izrek pogojne obsodbe namesto zaporne kazni pri kaznivem dejanju prikrivanja.
VSM Sodba IV Kp 102/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščine, ki dokazujejo subjektivna dejstva (zavest in volja storilca), nujno sodijo v opis kaznivega dejanja v izreku sodbe in jih ni mogoče nadomestiti zgolj z obrazložitvijo.
VSM Sodba II Kp 42928/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje prikrivanja izkazano z vgradnjo ukradenih avtomobilskih delov v drugo vozilo, kar je šteti za razpolaganje s predmetom prikrivanja.
VSL sodba II Kp 59374/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da obsojenčev natančen način pridobitve stvari ni bil v celoti razjasnjen, ne izključuje obstoja kaznivega dejanja prikrivanja.
Sodba I Ips 48486/2010-26 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da hramba ukradenega avtomobilskega odbijača ne predstavlja izvršitvene oblike 'drugačne pridobitve' v smislu 221. člena KZ, saj pri hrambi manjka element premika stvari, ki je značilen za pridobitne oblike prikrivanja.
VSM sodba IV Kp 26454/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri dokazovanju prikrivanja ni nujno zahtevati ugotovitve identitete storilca temeljnega kaznivega dejanja, temveč zadostuje objektivna ugotovitev, da stvar izvira iz protipravnega ravnanja.
Sodba I Ips 52/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru opis dejanja ni bil dovolj konkretiziran, saj ni vseboval jasne izvršitvene oblike, temveč le splošno navedbo, da si je obdolženec stvar 'kako drugače pridobil'.
VSL sklep I Kp 1501/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da je znak 'pridobitev s kaznivim dejanjem' ustrezno konkretiziran, če je v obtožbi navedeno, da je bil osebni avtomobil ukraden.
Sodba I Ips 228/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da prikrivanje ni omejeno le na primere, ko je storilec temeljnega kaznivega dejanja znan ali obsojen.
VSK sodba Kp 375/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da nakup rabljenega predmeta po ceni, ki ne odstopa bistveno od tržne, brez pripadajoče dokumentacije in v gostinskem lokalu, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da bi kupec moral in mogel vedeti za nezakonit izvor stvari.
VSL sodba I Kp 959/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da okoliščine, kot so nakup mobilnega telefona brez polnilca, SIM kartice in listin o lastništvu od neznane osebe, same po sebi ne dokazujejo krivde za kaznivo dejanje prikrivanja, saj so lahko skladne z običajnim ravnanjem na trgu rabljenih predmetov.
VSL sodba I Kp 568/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pojasnilo, da prejem predmeta od posestnika ne pomeni tatvine, temveč bi lahko šlo za prikrivanje.
Sodba I Ips 7/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obdolženca očita prikrivanja, ker tožilstvo ni uspelo dokazati, da je obdolženec ob nakupu potnega lista vedel, da je bil ta pridobljen s kaznivim dejanjem.
VSL sodba I Kp 374/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji vednosti obdolženca o kaznivem izvoru vozila upoštevalo neskladje med prometnim dovoljenjem in uničenimi oziroma prirejenimi identifikacijskimi številkami na vozilu.
VSC sodba Kp 257/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Obdolženec je uresničil znake kaznivega dejanja prikrivanja iz malomarnosti s tem, da je od neznane osebe na ulici kupil mobilni telefon za tretjino njegove dejanske vrednosti.
VSL sodba I Kp 335/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru sta obtoženca kot sostorilca po predhodnem dogovoru prevzela ukradeno motorno vozilo, pri čemer sta se zavedala njegovega nezakonitega izvora.
VSL sodba Kp 1363/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obdolženec ravnal malomarno pri odkupu odpadnih surovin, saj se glede na stanje predmetov (sežgani kabli, zvite cevi) ni prepričal o njihovem izvoru, čeprav bi moral in mogel sklepati, da so ukradene.
VSL sodba Kp 1412/93 — Višje sodišče v Ljubljani