kaznivo dejanje razžalitve
Sentenca
Kaznivo dejanje razžalitve (158. člen KZ-1) varuje čast in dobro ime posameznika pred žaljivimi trditvami. Pri presoji kaznivosti izražanja je treba tehtati med varstvom časti in pravico do svobode izražanja, pri čemer so nosilci javnih funkcij podvrženi strožji javni kritiki, zlasti kadar gre za vprašanja javnega interesa, kot je morebitna zloraba oblasti.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da poimenovanje osebe kot pripadnika totalitarnega gibanja ni nujno dejanska trditev, temveč lahko predstavlja vrednostno sodbo o politikovem odnosu do idej in metod takšnih gibanj.
-
Sodišče je presodilo, da kritika policistov kot javnih uslužbencev v času epidemije COVID-19 ni bila podana z izključnim namenom zaničevanja, zato so podani razlogi za izključitev kaznivosti iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1.
VSM Sodba II Kp 15481/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razsodilo, da uporaba izraza 'fašist' v političnem govoru poslanca, podana kot odziv na javna stališča druge osebe, ne pomeni nujno namena zaničevanja, temveč lahko predstavlja visoko varovano politično izražanje.
VSL Sodba II Kp 2053/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot razžalitev opredelilo izrekanje žaljivih besed na glas v neposredni bližini oškodovanca, pri čemer se je storilec zavedal, da ga oškodovanec sliši.
VSM Sodba IV Kp 13020/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da uporaba besede 'psihopat' v pogovoru s sodno izvedenko, ob upoštevanju vseh okoliščin, ne dosega praga kaznivega dejanja razžalitve.
VSM Sodba IV Kp 9166/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je opozorilo na protislovnost razlogov sodbe prve stopnje, ki je pri presoji elementov kaznivega dejanja nejasno nihala med različnimi pravnimi podlagami za oprostitev.
VSM Sklep IV Kp 81304/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker je presodilo, da je za ugotavljanje razžaljenosti zasebnih tožilcev nujna izvedba dokazov na glavni obravnavi.
VSM Sklep IV Kp 45783/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zapis obsojenca na družbenem omrežju ni bil resna kritika ravnanja župana, temveč izključno napad na njegovo osebnost, zaradi česar ni mogoče uveljavljati ekskulpacije po tretjem odstavku 158. člena KZ-1.
VSRS Sodba I Ips 42395/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nevljudne ali nesramne izjave, ki ne vsebujejo namena zaničevanja, ne preidejo v sfero kazenskega prava, temveč lahko predstavljajo le prekršek.
VSRS Sodba I Ips 1641/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da grobo, ad personam uperjeno izražanje na spletnih omrežjih, ki vsebuje seksistične konotacije, ne uživa varstva svobode izražanja, če zanj ne obstaja zadostna dejanska podlaga in če posega v osebnostne pravice posameznika.
VSC Sodba II Kp 14840/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi so bile za razžalitev spoznane oznake, kot so 'kurba', 'prasica', 'gnoj' in 'izmeček', ki so bile dodane imenu ali funkciji oškodovanke brez kritičnega konteksta.
VSRS Sodba I Ips 43361/2016 — Vrhovno sodišče
-
Obdolženčevo izražanje je preseglo meje resne kritike dela policista in je bilo ocenjeno kot osebna žalitev.
VSM Sodba II Kp 7866/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3 KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 4 KZ-1 · 168. člen KZ-1 · 168. člen, odstavek 2 URS · 29. člen URS · 35. člen URS · 39. člen ZKP · 118. člen ZKP · 119. člen ZKP · 18. člen ZKP · 235. člen ZKP · 236. člen ZKP · 288. člen ZKP · 288. člen, odstavek 3 ZKP · 307. člen -
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrglo zasebno tožbo z oceno o majhnem pomenu dejanja, še preden je zaslišalo zasebnega tožilca glede prizadetosti njegove časti.
VSM Sklep IV Kp 9808/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje razžalitve podano, ker je obdolženec žaljive besede uporabil z namenom zaničevanja, čeprav so bila sporočila zasebnega tožilca napisana korektno in z namenom ureditve medsebojnih razmerij.
VSL Sodba VII Kp 4505/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri izjavah o dejstvih, ki žalijo čast in dobro ime, ni upravičenega varstva interesov za izjavljanje neresničnih dejstev, zlasti če storilec pozna neresničnost svoje trditve.
VSM Sodba II Kp 65356/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da izražanje ostrega mnenja matere sinu o njegovi partnerki v zasebnem pismu, ki temelji na dejanski podlagi, ne predstavlja kaznivega dejanja razžalitve.
VSK Sodba II Kp 14443/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila razžalitev storjena preko objave na spletni strani.
VSM Sodba II Kp 49593/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila vsebina komunikacije ocenjena kot osebni napad na sodnico, pri čemer je bil predmet njenega dela povsem potisnjen v ozadje.
VSL Sodba VII Kp 43361/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3 KZ-1 · 167. člen KZ-1 · 168. člen KZ-1 · 168. člen, odstavek 2 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 2 KZ-1 · 82. člen KZ-1 · 82. člen, odstavek 3 URS · 15. člen URS · 15. člen, odstavek 3 URS · 35. člen URS · 37. člen URS · 39. člen ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 509. člen -
Sodišče je presodilo, da izrek besede 'budalo' nasprotnemu odvetniku v sodni dvorani ne predstavlja dopustne kritike ali potrebne obrambe stranke, temveč neprimerno obnašanje, ki presega meje dovoljenega izražanja.
VSM Sodba IV Kp 63598/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so besede kot 'budalo' in 'idiot', izrečene v konkretnih okoliščinah, pomenile negativno vrednostno sodbo, ki je presegla mejo dopustnega.
VSM Sodba IV Kp 53191/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da ostre in dramatične besede, izrečene policistom zaradi njihovega neukrepanja pri izvrševanju sodne odločbe, pomenijo dopustno kritiko dela uradnih oseb in ne kaznivo dejanje razžalitve.
VSM Sodba IV Kp 27281/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da nazivanje sodnika s psovko med opravljanjem sodne funkcije ne predstavlja kritike dela, temveč kaznivo dejanje razžalitve, ki ne uživa varstva svobode izražanja.
VSL Sodba VII Kp 2476/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo javne osebnosti, kot sta župan in direktor občinske uprave, izkazovati višjo stopnjo strpnosti do negativnih vrednostnih sodb, saj je kritika njihovega dela del svobode izražanja.
VSL Sodba VII Kp 18935/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obsojenčeve navedbe v pismu niso predstavljale kritike dela, temveč so bile usmerjene v osebno žalitev in diskreditacijo oškodovancev, zaradi česar ne uživajo varstva svobode izražanja.
VSRS Sodba I Ips 39962/2011 — Vrhovno sodišče
-
Navedba, da homoseksualnost predstavlja duhovno kazen, v kontekstu konkretnega zapisa izpolnjuje znak objektivne žaljivosti v smislu 158. člena KZ-1.
VSL Sklep VII Kp 50519/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 KZ-1 · 297. člen KZ-1 · 297. člen, odstavek 1 ZKP · 25. člen ZKP · 25. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 36. člen ZKP · 36. člen, odstavek 1 ZKP · 436. člen ZKP · 436. člen, odstavek 1 -
Sodišče je oprostilo obdolženca obtožbe, ker je ocenilo, da njegova primerjava dela sodnika z 'mafijo' ni bila usmerjena v osebno diskreditacijo, temveč v opozarjanje na po njegovem mnenju nezakonito sodno odločitev.
VSL Sodba VII Kp 30016/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ponavljajoče se označevanje osebe z žaljivim izrazom v SMS sporočilu predstavlja objektivno žaljivo ravnanje, ki izraža negativno vrednostno oceno.
VSM Sodba IV Kp 42971/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 3 KZ-1 · 161. člen KZ-1 · 161. člen, odstavek 1 KZ-1 · 161. člen, odstavek 3 KZ-1 · 162. člen KZ-1 · 162. člen, odstavek 1 ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 369. člen ZKP · 369. člen, odstavek 4 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 1 ZKP · 95. člen, odstavek 4 ZKP · 96. člen ZKP · 96. člen, odstavek 2 -
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da navedbe o 'naganjanju s traktorja' predstavljajo kritiko ravnanja, ne pa napad na osebnost zasebne tožilke, zato je obdolženca oprostilo obtožbe.
VSM Sodba IV Kp 49494/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je sodišče ocenilo, da vsebina pisanja v vlogi ni bila nujna za varstvo otrokovih koristi, temveč je bila izraz zaničevalnega namena do zasebnega tožilca zaradi preteklih konfliktov.
VSC Sodba II Kp 25078/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji razžalitve izjave obravnavati v kontekstu obrambe pravice ali varstva upravičenih koristi, pri čemer jezikoslovna analiza ni edini kriterij.
VSM Sodba II Kp 42825/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da iz vsebine zapisa, ob upoštevanju politične narave časopisa in funkcije zasebnega tožilca, ni razviden zaničevalni namen.
VSM Sodba II Kp 10614/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot odločilne okoliščine za razžalitev izpostavilo posplošenost izjav, uporabo namigovanj namesto trditev, podajanje negativnih vrednostnih ocen in popolno odsotnost dejanske podlage za očitke.
VSRS Sodba I Ips 29383/2012 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ocenilo, da obdolženčeve izjave o sodnikih niso imele podlage v njihovem delu, temveč so bile usmerjene v njihovo osebno razvrednotenje.
VSK Sodba II Kp 39962/2011 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 168. člen KZ-1 · 168. člen, odstavek 2 Sodni red · 18. člen Sodni red · 18. člen, odstavek 1 Sodni red · 18. člen, odstavek 1, točka 3 Sodni red · 31. člen ZKP · 301. člen ZKP · 301. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 383. člen ZKP · 442. člen ZKP · 442. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da izražanje vrednostne ocene v okviru varovanja otrokovih koristi in obveščanja pristojnega centra za socialno delo ne predstavlja razžalitve, saj je manjkal namen zaničevanja.
VSM sodba IV Kp 16813/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri koliziji med svobodo izražanja in varstvom časti nujna celostna presoja okoliščin, ne zgolj dobesedna analiza sporne izjave.
VSRS Sodba I Ips 1177/2010 — Vrhovno sodišče
-
Objava žaljivega komentarja pod novico na spletni strani regijskega glasila izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 158. člena KZ-1.
VSRS Sodba I Ips 9345/2012-73 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru izrazi niso bili namenjeni osebni žalitvi župana, temveč so bili del kritike njegovega dela in projektov, zato zaničevalni namen ni bil podan.
VSRS Sodba I Ips 34935/2012-74 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ravnanje obdolženca, ki je bilo prvotno opredeljeno kot grožnja, prekvalificiralo v kaznivo dejanje razžalitve.
VSL sodba in sklep VII Kp 36357/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zapisane navedbe v članku niso izkazovale namena zaničevanja, kar je nujen pogoj za obstoj kaznivega dejanja razžalitve, tudi če so bile izjave za zasebnega tožilca subjektivno žaljive.
VSRS Sodba I Ips 33250/2011-75 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni ugotovilo namena zaničevanja v zapisu, ki je bil objavljen v tiskanem mediju, zato dejanje ni imelo znakov kaznivega dejanja razžalitve.
VSRS Sodba I Ips 44250/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila razžalitev podana z objavo fotografije s komentarjem, ki je vseboval žaljivo besedo, kar sodišče opredeljuje kot nekonkretizirano negativno vrednostno oceno.
VSRS Sodba I Ips 8096/2011-66 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba družbenih omrežij za javno podajanje negativnih vrednostnih sodb o intimnem družinskem življenju presega meje dopustne kritike in utemeljuje obsodbo.
VSRS Sodba I Ips 13079/2012-183 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je ob spremembi pravne kvalifikacije dejanja v razžalitev obsojencu neutemeljeno onemogočilo uveljavljanje ekskulpacijskih razlogov iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1.
VSRS Sodba I Ips 45741/2012-59 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so besede kot so 'nisi normalen', 'pokvarjenec' in 'norec' objektivno žaljive ne glede na kontekst spora med strankama.
VSRS Sodba I Ips 22453/2010-206 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da javna funkcija politika ne pomeni dolžnosti prenašanja žalitev, razen če gre za odziv na predhodno neprimerno ravnanje politika.
VSK sodba II Kp 34935/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da izjava ni bila kazniva, ker je bila preveč splošna in nekonkretizirana ter podana v okviru političnega delovanja v zvezi z opravljanjem javne funkcije.
Sodba VSRS I Ips 15366/2011-44 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji žaljivosti izraza 'mafijska nevesta' poudarilo pomen konteksta celotnega članka, objavljenega na spletnem portalu.
Sodba I Ips 30388/2010-105 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3 URS · 15. člen URS · 39. člen ZKP · 344. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 52. člen -
Sodišče je presodilo, da fizični napad (udarci in grobo porivanje) predstavlja žalitev, saj gre za napad na osebno dostojanstvo in čast, ki izraža negativno vrednostno oceno oškodovanca.
Sodba I Ips 5768/2009-80 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo, da so izrazi kot 'pokvarjenec', 'butelj' ali 'norec' objektivno žaljivi, medtem ko opisi prostorskega stanja (npr. 'ciganija') sami po sebi ne pomenijo napada na čast in dobro ime.
VSL sodba II Kp 22453/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 169. člen -
V konkretnem primeru je šlo za posplošeno trditev o laganju in zapravljanju premoženja, izrečeno na tiskovni konferenci brez konteksta, kar je sodišče opredelilo kot razžalitev.
VSL sklep II Kp 15366/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da javni interes za kritiko dela državnega tožilca ne opravičuje širjenja neresničnih dejstev, ki vodijo v sramotitev in zasmehovanje posameznika.
Sodba I Ips 2773/2010-96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da večkratne negativne vrednostne ocene, podane v enem časovnem okviru, ne pomenijo steka kaznivih dejanj, temveč enovito dejanje razžalitve.
Sodba I Ips 40/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izjavo podano preko televizijskega medija opredelilo kot razžalitev zaradi njene objektivne žaljive vrednostne vsebine.
Sodba II Kp 1270/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 169. člen KZ · 169. člen, odstavek 1 KZ · 169. člen, odstavek 2 KZ · 171. člen KZ · 171. člen, odstavek 2 KZ · 171. člen, odstavek 4 KZ · 172. člen KZ · 172. člen, odstavek 1 KZ · 172. člen, odstavek 2 URS · 39. člen ZKP · 299. člen ZKP · 329. člen ZKP · 354. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 -
Sodišče je presodilo, da besedna zveza »vedli so se kot sloni v trgovini s porcelanom« nima objektivno žaljive vsebine, ki bi utemeljevala kaznivo dejanje razžalitve.
VSM sklep II Kp 612/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da nizka raven športne kulture in oškodovančeva privolitev v to, da bo deležen kritik, ne izključujeta protipravnosti ravnanja pri kaznivem dejanju razžalitve.
VSM sklep II Kp 703/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Očitek, da se oseba ukvarja s prostitucijo, je sodišče ocenilo kot nedvomno žaljivo izražanje, ki pomeni napad na dobro ime oškodovanke.
Sodba I Ips 263/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prizadetost oškodovanca ni nujna predpostavka za obsodbo za kaznivo dejanje razžalitve.
Sodba I Ips 304/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da priča z izpovedbo na sodišču izpolnjuje zakonsko dolžnost, kar pa ne pomeni nujno izključitve protipravnosti v smislu uradne dolžnosti po 169. členu KZ.
VSM sodba II Kp 607/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pomen besed, ki so v slovenskem jeziku vsesplošno znane kot žaljive, ni predmet posebnega dokazovanja, pomen besede pa se presoja v kontekstu celotnega dogodka.
VSL sodba II Kp 235/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da objektivno žaljiva izpovedba v sodnem postopku ni nujno opravičljiva, če nima neposredne zveze z vtoževano pravico ali varovano koristjo.
VSK sodba Kp 136/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da izjava ni bila podana z namenom zaničevanja, saj je bila izrečena v kontekstu razreševanja dolgoletnih sporov in varovanja legitimnih interesov obdolženca.
VSC sodba Kp 167/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da obsojenec ni izkazal odsotnosti namena zaničevanja pri razžalitvi uradne osebe, saj je šlo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 181/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtožbe, ker uporaba besede 'morilec' v konkretnem kontekstu ni nujno pomenila razžalitve, opis dejanja pa ni vseboval trditve o nastali razžaljenosti.
VSL sodba I Kp 2/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vloga z žaljivo vsebino, vložena po pravnomočnosti sodbe, ne more biti razumljena kot vloga v obrambi pravic.
Sodba I Ips 23/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj način izražanja (npr. vpitje) sam po sebi ne utemeljuje zaključka, da je storilec ravnal z namenom zaničevanja, če so bile besede izrečene pri varovanju upravičenih koristi.
Sodba I Ips 334/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se določba o izključitvi kaznivosti zaradi obrambe pravice presoja na podlagi objektivnih okoliščin konkretnega izražanja in dogajanja.
Sodba I Ips 37/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil naklep za razžalitev utemeljen z dejstvom, da je obsojenec oškodovanki zbil očala z obraza v zavesti, da bo s tem prizadel njeno dostojanstvo.
Sodba I Ips 30/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da beseda "trmast" ne izpolnjuje objektivnega kriterija razžalitve, zato kaznivo dejanje ni bilo podano.
VSC sodba Kp 316/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo, ker je bila dokazna ocena glede izrečenih žaljivih besed preuranjena, saj prvostopno sodišče ni v celoti razjasnilo nasprotujočih si izpovedb prič.
VSC sklep Kp 204/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče mora pri presoji razžalitve posebej skrbno analizirati razliko med profesionalnim pisanjem in osebnim zaničevanjem zasebnega tožilca.
VSL sklep I Kp 1332/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kritika družinskega izvora uradne osebe v pritožbenem besedilu, ki je sicer napisano v spoštljivem slogu, ne predstavlja nujno žaljive vrednostne sodbe z namenom zaničevanja.
VSL sklep I Kp 867/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izraz z imenom gospodarja v vaškem okolju praviloma označuje le njega osebno, ne pa vseh članov njegove družine.
VSL sklep I Kp 513/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ocenilo, da uporaba žaljivih izrazov, ki so vsebovali negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve.
VSL sodba I Kp 1045/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugotavljanje namena kot posebne oblike naklepa pri razžalitvi ne sme izhajati iz domnev, temveč mora temeljiti na konkretnih dejstvih in okoliščinah primera.
Sodba I Ips 93/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da uporaba pridevnika 'goriška' v konkretnem primeru sama po sebi ne predstavlja objektivno žaljive, podcenjevalne ali omalovaževalne oznake.
VSK sklep Kp 165/95 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je nepravilno uporabilo kazenski zakon, ko je ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela za žaljiv učinek svojih besed, dejanje kljub temu ocenilo kot nenevarno zaradi običajev.
VSL sklep Kp 1682/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bile žaljive pripombe obdolžencev na cenilni elaborat v pravdnem postopku podane z namenom zaničevanja, zato niso izpolnjeni pogoji za nekaznivost iz tretjega odstavka 106. člena KZ RS.
VSL sodba Kp 1177/93 — Višje sodišče v Ljubljani