kaznivo dejanje razžalitve novinarja
Sentenca
Nekaznivost novinarja za žaljivo izražanje pri opravljanju časnikarskega poklica je zakonsko pravilo (3. odstavek 169. člena KZ). Izjema od tega pravila, t.i. namen zaničevanja, se mora razlagati restriktivno, zlasti pri ocenjevanju ravnanj političnih funkcionarjev, kjer prevladuje javni interes in ustavna pravica do svobode izražanja (39. člen URS). Sodišče mora pri presoji namena zaničevanja ugotoviti, ali je novinarja vodil osebni motiv za razžalitev ali interes za informiranje javnosti, pri čemer mora besedilo oceniti v kontekstu celotnega članka in njegovega žanra.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti presoja o kaznivosti novinarjevega ravnanja vselej usmerjena v ugotavljanje zaničevalnega namena, saj je svoboda tiska nujna za vlogo varuha javnega interesa.
VSRS Sodba I Ips 3531/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri novinarskem poročanju o političnih funkcionarjih namen zaničevanja presojati po najstrožjih kriterijih zaradi varstva svobode izražanja.
Sodba I Ips 237/97 — Vrhovno sodišče