kaznivo dejanje ropa
Sentenca
Rop je kaznivo dejanje, pri katerem storilec vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, pri čemer za dosego tega cilja uporabi silo zoper osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo (213. člen KZ). Od tatvine se rop razlikuje po uporabi kvalificiranega načina prisile, ki je usmerjena v premagovanje odpora oškodovanca, da bi se mu stvar odvzela ali ohranila v posesti.
Iz posameznih sodb
-
V tej sodbi je bila grožnja z neposrednim napadom na telo izvedena s stiskanjem pivske pločevinke in grožnjo z rezanjem, kar je bilo uporabljeno kot sredstvo prisiljenja oškodovanke k izročitvi denarja.
VSC Sodba I Kp 24618/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru večkrat ponovljene zahteve po izročitvi denarja niso predstavljale grožnje z neposrednim napadom, zato dejanje ni bilo opredeljeno kot rop.
VSL Sodba III Kp 1096/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za obstoj kaznivega dejanja ropa ni relevantno, ali je orožje, s katerim storilec grozi, pravo ali zgolj imitacija, če je oškodovanec prepričan o njegovi resničnosti in nevarnosti.
Sodba I Ips 58494/2011-137 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so zakonski znaki ropa izpolnjeni tudi v primerih, ko oškodovanci obsojenčevih groženj niso vzeli resno in niso bili prestrašeni, saj so bile grožnje objektivno nevarne.
Sodba I Ips 5/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za kvalificirano obliko ropa bistven predhodni dogovor storilcev o uporabi sile, tudi če prvotno nameravani plen ni bil pridobljen, so pa bile odvzete druge stvari.
VSL sodba I Kp 1470/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila uporaba pištole v trgovini z eno samo prodajalko, ob hkratnem varovanju vhoda s strani drugega storilca, resna grožnja z neposrednim napadom na življenje oziroma telo.
VSL sklep I Kp 926/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da neposrednost pri predaji stvari ni zakonski znak ropa, kar je pomembno za razmejitev od izsiljevanja.
Sodba I Ips 320/2006 — Vrhovno sodišče
-
Pri ropu mora biti sila ali grožnja usmerjena proti osebi zaradi preprečitve ali premagovanja njenega odpora v času storitve tatvine ali v neposredni zvezi z odvzemom stvari.
Sodba I Ips 380/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da uporaba solzilnega spreja, usmerjenega v obraz oškodovanca, predstavlja silo v smislu kaznivega dejanja ropa, saj oškodovanca onesposobi za odpor.
VSL sklep I Kp 1283/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za obstoj ropa je nerelevantno, ali je bila uporabljena pištola tehnično brezhibna in uporabna, saj zadošča, da je storilec z njo in grožnjo dosegel svoj cilj.
VSK sodba Kp 30/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da prijetje oškodovanke za rame, njeno porivanje in iztrganje torbice iz rok pomeni uporabo sile zoper osebo v smislu kaznivega dejanja ropa.
VSL sodba I Kp 147/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 213. člen -
Sodišče je kot element ropa štelo ravnanje, ko je obtoženec oškodovanko s pretvezo spravil iz stanovanja in jo zaklenil, da bi preprečil odkrivanje ukradene stvari.
VSL sodba I Kp 1221/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi kaznivo dejanje ropa ni bilo podano, ker je oškodovanec denar izročil prostovoljno za nakup pijače, storilec pa ga je kasneje vrnil.
VSL sodba Kp 1116/93 — Višje sodišče v Ljubljani