kaznivo dejanje samovoljnosti
Sentenca
Kaznivo dejanje samovoljnosti (313. člen KZ) stori, kdor si samovoljno vzame svojo ali domnevno pravico na način, ki je v nasprotju s predpisi. Bistvo dejanja je v storilčevem samovoljnem ravnanju v dobri veri, da mu pravica pripada. Dejanje je dokončano z odvzemom pravice, ko storilec z izvršitvijo dejanja pride v položaj, da lahko pravico dejansko uporablja. Pri presoji krivde je treba ločiti storilčev psihični odnos do samega jemanja pravice in njegov odnos do pravice, ki si jo jemlje.
Iz posameznih sodb
-
V konkretni zadevi je bilo za obstoj kaznivega dejanja odločilno obsojenčevo subjektivno prepričanje, da mu pridržna pravica nad osebnim avtomobilom v razmerju do zasebnega tožilca pripada.
VSRS Sodba I Ips 39691/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji samovoljnega vzetja pravice vsebino zakonskega znaka zapolniti s pravnimi pravili civilnega prava, ki jih storilec ni upošteval.
VSRS Sodba I Ips 38160/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: GZ · 3. člen GZ · 3. člen, odstavek 1, točka 41 KZ-1 · 310. člen KZ-1 · 310. člen, odstavek 1 SZ-1 · 25. člen SZ-1 · 25. člen, odstavek 1 SZ-1 · 25. člen, odstavek 2 SZ-1 · 25. člen, odstavek 4 SZ-1 · 29. člen SZ-1 · 29. člen, odstavek 2 SZ-1 · 29. člen, odstavek 3 SZ-1 · 29. člen, odstavek 4 SZ-1 · 5. člen SZ-1 · 5. člen, odstavek 1, točka 1 SZ-1 · 5. člen, odstavek 1, točka 2 URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 3 ZKP · 248. člen ZKP · 424. člen ZKP · 424. člen, odstavek 2 -
Subjektivna zavest storilca o upravičenosti do pravice je del abstraktnega opisa kaznivega dejanja in je ni treba posebej konkretizirati v opisu dejanja, saj se njena prisotnost presoja v dokaznem postopku.
VSL Sklep VII Kp 39691/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obdolženca sta samovoljno posegla v skupne prostore etažne lastnine, čeprav je prenova objektivno povečala vrednost nepremičnine in izboljšala njeno stanje.
VSK Sklep II Kp 38160/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrglo zasebno tožbo, ker v opisu dejanja ni bila konkretizirana pravica, ki naj bi si jo obdolžena pravna oseba samovoljno vzela.
VSM Sklep IV Kp 66774/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za presojo samovoljnosti ni relevantno kasnejše urejanje meje v nepravdnem postopku, temveč le storilčevo prepričanje in ravnanje v času posega v sporno površino.
VSC Sklep II Kp 1927/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je protipravno ravnanje sodediča, ki samovoljno seka drevje v gozdu, ki je predmet zapuščinskega postopka, brez soglasja drugih sodedičev in brez zahtevanih upravnih dovoljenj.
VSL Sklep VII Kp 50142/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivne zavesti storilca o tem, da si jemlje lastno pravico, v opisu dejanja ni treba posebej konkretizirati, saj ta izhaja iz abstraktnega dela opisa in je predmet dokazne ocene v obrazložitvi sodbe.
VSL Sodba VII Kp 38892/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi se je samovoljnost kazala v tem, da je obsojenec zasebni tožilki kot solastnici nepremičnine v celoti onemogočil uporabo poslovnega prostora ter ji poleg posesti odvzel tudi pravici uporabe in razpolaganja.
VSRS Sodba I Ips 47050/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zasebno tožbo, ker v opisu dejanja ni bila konkretizirana pravica, ki naj bi si jo obdolženec samovoljno vzel.
VSM Sklep IV Kp 49725/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zahteva po konkretizaciji subjektivnega odnosa storilca v izreku obtožnega akta pri tem kaznivem dejanju ne sme presegati narave psihičnega procesa, ki je že zajet v zakonskem opisu.
VSL Sklep VII Kp 38892/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zmota o pravici (zmotno prepričanje storilca, da mu pravica pripada) ne izključuje direktnega naklepa in je sestavni del krivde, saj storilec ravna zavestno in voljno v nasprotju s pravnim redom.
VSM Sklep IV Kp 23509/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da lastninska pravica (37. člen SPZ) ne daje upravičenja do samovoljnega posega v posest druge osebe, četudi je storilec lastnik nepremičnine; svojo pravico mora uveljavljati po zakoniti pravni poti.
VSL Sodba VII Kp 47050/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pravica do določanja meje med deli stavbe ni stvarnopravna ali obligacijskopravna pravica, zato postavitev stene z namenom določitve meje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti.
VSM Sodba IV Kp 29551/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da izterjava dolga ne more predstavljati protipravne premoženjske koristi, kar izključuje kaznivost dejanja samovoljnosti, če je bila podana le namera uveljavitve obstoječe terjatve.
VSM Sodba II Kp 40040/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, ker opis dejanja ni vseboval dovolj konkretne opredelitve pravice, ki naj bi si jo obsojenec samovoljno vzel, kar je narekovalo oprostitev obtožbe.
VSRS Sodba I Ips 41364/2011-101 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru ni bila podana protipravnost ravnanja, ker je obsojenec imel pravico do izključne uporabe prostora na podlagi pravnomočne poravnave med pravnimi predniki.
Sodba I Ips 46206/2010-37 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila oprostilna sodba izrečena, ker obtožba ni konkretizirala abstraktnega zakonskega znaka izterjave dolga za drugega, čeprav je vsebovala opis uporabe sile in grožnje.
VSL sodba II Kp 7515/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Izvršitvena oblika izterjave dolga s silo ali resno grožnjo je po KZ-1 prešla iz opisa kaznivega dejanja izsiljevanja v opis kaznivega dejanja samovoljnosti.
VSL sodba I Kp 1249/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo ravnanje obsojenca samovoljno, ker si je neutemeljeno vzel pridržno pravico, čeprav ni bil upnik zapadle terjatve, kar je nujen pogoj za njeno uveljavljanje.
Sodba I Ips 305/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obstoj kaznivega dejanja samovoljnosti z uporabo sile, pri čemer je kot ključno za verodostojnost izpovedbe oškodovanca štelo obdolženčevo izkazovanje nestrpnosti med postopkom.
VSC sodba Kp 214/2000 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno s postavitvijo avtomobila na pot, s čimer je bila zasebnemu tožilcu preprečena vožnja po poti, ki je potekala čez obdolženčevo dvorišče.
VSL sodba I Kp 831/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru sodišče ni moglo potrditi znakov kaznivega dejanja, ker iz opisa v izreku sodbe ni bilo razvidno, katero pravico naj bi si obdolženec (direktor podjetja) samovoljno vzel s preprečitvijo vstopa solastniku v prostore podjetja.
VSL sodba I Kp 907/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med zakonitim uveljavljanjem terjatev in nezakonito izterjavo dolga s prisiljenjem.
Sodba I Ips 256/98 — Vrhovno sodišče
-
Obdolženec se ni mogel sklicevati na samovoljnost, ker je vedel, da kosi na tuji parceli in da do trave ni upravičen, zato je bilo dejanje pravilno opredeljeno kot tatvina.
VSK sklep KP 8/95 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru opis dejanja zasedbe garsonjere in menjave ključavnice ni vseboval opredelitve pravice, ki naj bi si jo obdolženec samovoljno vzel, zato dejanje ni bilo opredeljeno kot kaznivo.
VSK sodba Kp 260/93 — Višje sodišče v Kopru