kaznivo dejanje tatvine
Sentenca
Tatvina je kaznivo dejanje, pri katerem storilec vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti (211. člen KZ). Bistveni element je protipravnost prilastitve, kar pomeni, da storilec nima pravne podlage za pridobitev stvari v svojo posest. Za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da je stvar visoke vrednosti, saj zakon sankcionira tudi tatvino stvari majhne vrednosti, pri čemer se v takem primeru pregon začne na predlog oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj posek in razžaganje dreves na parceli ne pomenita odvzema stvari, če nista podana elementa pridobitve dejanske oblasti nad premičnino in izključitve oblasti lastnika.
VSL Sodba VII Kp 57417/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tatvina dokončana, ko storilci stvar snamejo in pripravijo za transport, čeprav so bili zaradi odkritja pregnani in stvari niso uspeli odpeljati.
VSL Sodba VII Kp 32322/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bil prilastitveni namen potrjen na podlagi dejstva, da je obdolženec natočil gorivo brez denarja, nato pa kljub pozivu uslužbenke zapustil bencinski servis in goriva kasneje ni plačal.
VSL Sodba VII Kp 60444/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi storilec ni vedel za vrednost stvari, zato ni mogoče govoriti o naklepu za majhno tatvino.
VSK Sodba II Kp 16941/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi potrdilo, da je dokazna ocena o storilcu, ki je vzel denarnico s police pri avtomatu za stave, utemeljena na podlagi celotnega dokaznega postopka in posnetkov nadzornih kamer.
VSM Sodba IV Kp 19110/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razsodilo, da prilaščanje najdene poškodovane divjadi ne predstavlja kaznivega dejanja tatvine, temveč prekršek po določbah ZDLov-1.
VSK Sodba II Kp 16808/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da neselektivno jemanje velikega števila izdelkov izkazuje prilastitveni namen, ne glede na to, da skupna vrednost stvari ne presega praga za stvar majhne vrednosti.
VSL Sodba VII Kp 45309/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo razčiščeno, ali je bil računalnik, ki ga je oškodovanka uporabljala v okviru svojega s. p., pridobljen z delom v času zunajzakonske skupnosti in bi zato lahko štel za skupno premoženje.
VSK Sodba in sklep II Kp 15136/2016 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 191. člen KZ-1 · 191. člen, odstavek 1 KZ-1 · 204. člen KZ-1 · 204. člen, odstavek 1 KZ-1 · 213. člen KZ-1 · 213. člen, odstavek 2 KZ-1 · 73. člen KZ-1 · 73. člen, odstavek 1 ZKP · 105. člen ZKP · 105. člen, odstavek 1 ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 355. člen ZKP · 355. člen, odstavek 1 ZKP · 386. člen ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 1 -
Sodišče je potrdilo, da so registrske tablice tuja premična stvar, saj imajo funkcijo javne listine in omogočajo uporabo vozila v prometu, zato je njihov odvzem s parkiranega vozila tatvina.
VSM Sodba IV Kp 39299/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, da gre za poskus tatvine, ker je obdolženec predmete vzel iz jakne in jih odnesel s kraja kaznivega dejanja, s čimer je bila protipravna prilastitev zaključena.
VSM Sodba IV Kp 8257/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bila tatvina opredeljena kot odtujitev gotovine iz vozila, pri čemer je sodišče kot zadosten časovni okvir določilo obdobje do konca meseca novembra 2014.
VSC Sodba II Kp 1477/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je s svojim ravnanjem (naročilo odtujitve inox cevi) izpolnil znake kaznivega dejanja tatvine oziroma napeljevanja k tatvini.
VDSS sodba Pdp 708/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obdolženka ni storila tatvine, ko je dvignila denar iz zapuščine, saj je kot dedinja postala solastnica oziroma skupna lastnica zapuščine v trenutku smrti zapustnice.
VSL sklep VII Kp 44551/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da namen uporabe ukradenega žiga (kot specifičnega predmeta) ne vpliva na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja tatvine.
Sodba I Ips 54521/2011-46 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče zavrnilo trditev, da kaznivo dejanje tatvine ni podano zaradi odsotnosti določenega motiva storilca oziroma ker naj bi šlo za poškodovanje stvari.
Sodba I Ips 1557/2010-49 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ločitev stvari od drugih predmetov brez pridobitve dejanske posesti ne zadošča za dokončanje kaznivega dejanja tatvine.
VSM sodba IV Kp 94080/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se prilastitev tujih premičnih stvari, ki obsegajo določene pravice, pravno opredeli po temeljni obliki kaznivega dejanja tatvine.
Sodba I Ips 32935/2010-62 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tatvina registrskih tablic obravnavana kot temeljna oblika tatvine, saj te ne predstavljajo le materialne vrednosti, temveč nosijo specifičen pravni pomen.
Sodba I Ips 5443/2010-57 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tatvina dokončana, ko je delavka vzela denar iz torbice gosta, s čimer je vzpostavila svojo posest nad njim, ne glede na to, da ga je zaradi zalotitve takoj vrnila.
Sodba VIII Ips 133/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opis kaznivega dejanja, ki navaja odvzem gotovine in drugih stvari z namenom prilastitve, zadostuje za opredelitev tatvine, čeprav izrek ni dobesedno povzel vseh zakonskih besed.
Sodba I Ips 202/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila podana tatvina hladilnika, pri čemer je obtoženec neuspešno uveljavljal zmoto glede lastništva predmeta.
VSL sodba I Kp 1221/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za posek in prilastitev drevesa v tujem gozdu, kjer je sodišče poudarilo, da za obstoj tatvine ni nujno dokazati obogatitvenega namena.
VSL sklep I Kp 1161/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo, ker je zmotno štelo, da je za gozdno tatvino nujno izkazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, čeprav je obdolženec priznal, da je posekal tuji les z namenom prodaje.
VSL sklep Kp 1219/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila tatvina storjena pod pretvezo nakupa blaga, s čimer je storilec vstopil v oškodovančevo hišo in izkoristil njegovo odsotnost za odtujitev denarja.
VSL sodba Kp 1227/93 — Višje sodišče v Ljubljani