kaznivo dejanje zalezovanja
Sentenca
Kaznivo dejanje zalezovanja (134.a člen KZ-1) je trajajoče kaznivo dejanje, ki zahteva ponavljajoče se ravnanje storilca, kot je opazovanje, zasledovanje ali vsiljivo prizadevanje za vzpostavitev stika. Bistveni element je nezaželenost ravnanja z vidika oškodovanca, pri čemer mora storilec pri oškodovancu ali njegovem bližnjem povzročiti občutek prestrašenosti ali ogroženosti. Nezaželenost stikov lahko izhaja iz same vsebine komunikacije in reakcije oškodovanca, pri čemer ni nujno, da je oškodovančeva zavrnitev neposredno naslovljena na storilca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da prestrašenost ali ogroženost kot zakonski znak ne smeta biti le subjektivni občutek oškodovanca, temveč morata biti neposredno povzročeni z ravnanjem storilca.
VSRS Sodba I Ips 10023/2020 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo zalezovanje konkretizirano s pošiljanjem več kot 1500 sporočil v določenem obdobju in ponavljajočim se zahajanjem pred delovno mesto oškodovanke.
VSRS Sodba I Ips 39925/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da oškodovanec storilcu izrecno sporoči, da stikov ne želi, če nezaželenost izhaja iz drugih okoliščin.
VSL Sklep VII Kp 56918/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Oškodovanka je občutek ogroženosti utemeljila po tem, ko je odkrila prikrito zalezovanje, ki se je izvajalo preko otrok.
VSM Sodba IV Kp 10023/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 134.a člen KZ-1 · 134.a člen, odstavek 1 KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 1 KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 37. člen URS · 56. člen ZKP · 18. člen ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 -
Sodišče je poudarilo, da je treba opis zalezovanja brati kot celoto, kjer posamična ravnanja v določenem časovnem okviru utemeljujejo trajajočo naravo kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 65747/2019 — Vrhovno sodišče
-
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati konkretizacijo časovnega obdobja, posameznih ravnanj storilca in povzročene prestrašenosti oškodovanca, kar omogoča presojo utemeljenosti obtožbe.
VSL Sodba VII Kp 11254/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj številčna opredelitev stikov v daljšem obdobju brez izkazane nezaželenosti in vztrajanja kljub nasprotovanju oškodovanca ne zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka vsiljivosti.
VSM Sklep IV Kp 4503/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj časovna opredelitev kaznivega dejanja brez navedbe števila in načina manifestacije posameznih dogodkov ne zadošča za konkretizacijo opisa kaznivega dejanja zalezovanja.
VSL Sklep VII Kp 5004/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obsodbo za zalezovanje, pri čemer je obdolžencu kot varnostni ukrep naložilo prepoved navezovanja stikov z oškodovanko in njenimi bližnjimi.
VSM Sodba IV Kp 52533/2017 — Višje sodišče v Mariboru