kaznivo dejanje zatajitve
Sentenca
Kaznivo dejanje zatajitve (208. člen KZ-1) stori, kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu je bila zaupana. Bistveni element kaznivega dejanja je protipravna prilastitev, kar pomeni, da si storilec z ravnanjem, ki kaže na voljo, da stvar obdrži kot svojo, neupravičeno poveča lastno premoženje ali premoženje druge osebe, ki jo nadzoruje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo obtožni predlog, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije znaka protipravne prilastitve, temveč je zgolj navajal neizpolnitev obveznosti vračila stvari, ki je bila v posesti na podlagi pravnega posla.
VSC Sklep II Kp 38127/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Za konkretizacijo kaznivega dejanja zatajitve zadošča opis, da obdolženec tuje stvari po prenehanju pravne podlage za posest ni vrnil in jo je imel v posesti kot svojo, kar izkazuje objektivni vidik protipravne prilastitve.
VSL Sodba VII Kp 44269/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da vrednost avtomobila kot zatajenega predmeta ni zakonski znak temeljnega kaznivega dejanja zatajitve.
VSK Sodba II Kp 20902/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je izpostavilo vprašanje, ali je kaznivo dejanje podano, če storilec stvar prilasti tretji osebi in ne sebi, ter poudarilo pomen ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov.
VSM Sodba IV Kp 54112/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Za konkretizacijo kaznivega dejanja zatajitve zadošča opis, iz katerega izhaja, da storilec zaupanih premičnih stvari ni vrnil in je z njimi po pozivu samovoljno razpolagal.
VSRS Sodba I Ips 17311/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 208. člen -
Sodišče je pojasnilo, da opis dejanja kot 'v uporabo' zadostno konkretizira zakonski znak zaupanja stvari.
VSL Sklep VII Kp 17141/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pooblaščenec prodajalca, ki prejme kupnino, ne more storiti zatajitve v razmerju do kupca, saj prejem sredstev pomeni izpolnitev obveznosti do prodajalca, ne pa zaupanje stvari kupcu.
VSL Sodba II Kp 50234/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo, ker opis kaznivega dejanja v izreku ni vseboval konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale protipravno prilastitev tuje premične stvari, zaupane storilcu pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
VSRS Sodba I Ips 40619/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nevrnitev predmeta leasinga po pozivu ne zadostuje za sklep o prilastitvenem namenu, če iz opisa dejanja ne izhaja trajna onemogočenost lastnikove oblasti nad stvarjo.
VSRS Sodba I Ips 17620/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da vrednost zatajenega vozila v konkretnem primeru ni vplivala na obstoj kaznivega dejanja, saj ta ne predstavlja zakonskega znaka temeljne oblike zatajitve.
VSK Sodba II Kp 51735/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pri enostavnih pravnih poslih, kot je posodba, za konkretizacijo zatajitve zadošča dejstvo, da obdolženec stvari po pozivu lastnika na vrnitev ni vrnil, saj s tem trenutkom odpade pravna podlaga za posest.
VSL Sklep VII Kp 52243/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da se pojem premične stvari v okviru zatajitve razteza tudi na knjižni denar, saj je varovana dobrina premoženje oziroma lastninska pravica, ne le materialna oblika predmeta.
VSRS Sodba I Ips 21072/2014 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila zatajitev izkazana z zadržanjem vozil, ki so bila predmet finančnega leasinga, po tem, ko so bile pogodbe o leasingu odpovedane in je lastnik zahteval njihovo vrnitev.
VSC Sodba II Kp 37127/2015 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: KZ-1 · 208. člen -
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec kot tožilec ne more zahtevati obrnjenega dokaznega bremena glede osumljenčevega prepričanja o lastništvu stvari, temveč mora sam dokazati elemente protipravne prilastitve.
VSC Sklep III Kp 27493/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da zgolj nevrnitev predmetov leasinga po pozivu ne zadostuje za dokaz protipravne prilastitve, če v opisu dejanja niso navedene okoliščine, ki bi izkazovale dejansko prisvojitev stvari.
VSRS Sodba I Ips 53767/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za presojo vrednosti predmeta leasinga pri zatajitvi ni pravno relevantno vprašanje, ali in v kolikšnem obsegu je obsojeni pred zatajitvijo poravnal leasing obroke.
VSRS Sodba I Ips 22730/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da bi opisano ravnanje lahko predstavljalo zatajitev, vendar zaradi odsotnosti predloga oškodovanca za pregon kazenski postopek v tej smeri ni bil mogoč.
VSL Sodba III Kp 12698/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot zadosten pravni temelj za zaupanje stvari štelo ustni dogovor o izposoji premičnine za potrebe družbe.
VSC Sodba II Kp 9256/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bila zatajitev podana, ko leasingojemalec po pozivu leasingodajalca k vrnitvi predmetov leasinga teh ni vrnil in je z njimi razpolagal kot s svojo lastnino.
VSM sodba IV Kp 44649/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena pravni osebi, prešla v zasebno premoženje obdolženca kot zakonitega zastopnika.
VSL sklep VII Kp 63562/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je za zatajitev v okviru gospodarske družbe ključno, da je stvar zaupana osebi, ki je pooblaščena za zastopanje družbe proti tretjim osebam.
VSRS Sodba I Ips 27541/2011-257 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker ni bilo dokazano, da bi imel namen trajne prilastitve osebnega avtomobila, ki ga je najel na podlagi najemne pogodbe.
VSL sodba VII Kp 33202/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je utemeljilo, da je obsojenec s tem, ko je vzel tujo denarnico in je ni izročil lastniku ali policiji, izkazal namen protipravne prilastitve.
Sodba I Ips 27611/2011-62 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je kaznivo dejanje zatajitve dokončano s samim dejanjem prilastitve, tudi če storilec lastnika nemudoma obvesti o prodaji tuje stvari.
Sodba I Ips 199/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da obdolženec ni storil kaznivega dejanja zatajitve, ker je traktor pridobil na podlagi veljavne kupoprodajne pogodbe in ni imel zavesti o njeni razdrtosti v času ravnanja.
VSK sodba Kp 395/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da nevrnitev zaupanih predmetov kljub pozivu upravičenca po poteku pogodbenega roka predstavlja zadosten znak prilastitvenega namena za obstoj kaznivega dejanja zatajitve.
VSL sklep I Kp 698/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je obdolženec zatrjeval odsotnost prilastitvenega namena zaradi svojih osebnih prepričanj (vegetarijanstvo), vendar sodišče poudarja, da ta namen ni zakonski znak dejanja.
Sodba I Ips 323/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vrednost stvari ni element osnovnega kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 215. člena KZ, zato zavrženje obtožnega predloga zaradi neznatne vrednosti stvari v tem primeru ni bilo utemeljeno.
Sodba I Ips 146/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je štelo, da je bila zatajitev storjena, ko je obdolženec oškodovancu sporočil, da izposojene gradbene opreme nima več.
VSC sodba Kp 209/2001 — Višje sodišče v Celju