kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti
Sentenca
Kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti (254. člen KZ) stori, kdor z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti, predloži lažne podatke ali na drug način preslepi pristojni organ. Za obstoj kvalificirane oblike kaznivega dejanja mora biti podan namen pridobitve velike premoženjske koristi, ki mora biti storilcu znana že ob izvršitvi dejanja. Pri presoji tega namena se upoštevajo narava davka, predvidljivost davčne stopnje ter položaj in strokovna usposobljenost storilca v pravni osebi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji namena pridobitve velike premoženjske koristi upoštevalo vlogo direktorja računovodstva, ki je s fiktivnimi računi načrtno zniževal davčno osnovo do mere, da družba ni izkazovala dobička.
VSRS Sodba I Ips 2432/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za kvalificirano obliko kaznivega dejanja obtožbeni očitek glede namena pridobitve velike premoženjske koristi jasno opredeljen, sicer obramba ne more učinkovito izpodbijati očitkov.
VSC Sklep II Kp 59029/2010 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bila preslepitev podana z lažnim prikazovanjem identitete trošarinskega zavezanca, kar je omogočilo dejanskemu prejemniku blaga izognitev plačilu trošarine.
VSRS Sodba I Ips 81794/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je za kazensko odgovornost pri zatajitvi finančnih obveznosti odločilno dejansko opravljanje vloge poslovodnega organa, ne glede na formalni naziv v družbi.
VSRS Sodba I Ips 29280/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo kazenske odgovornosti irelevantno, ali zakon o gospodarskih družbah pozna termin 'dejanski direktor', če je storilec v praksi opravljal poslovodne naloge in s fiktivnimi računi preslepil davčni organ.
VSL sodba II Kp 29280/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi sodišče ni ugotovilo nasprotja v izreku sodbe, čeprav je bila kot oškodovanec navedena Republika Slovenija ob hkratni specifikaciji prispevkov za ZPIZ in zdravstveno zavarovanje.
Sodba I Ips 78/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da navedba točne višine prijavljene dohodnine v izreku sodbe ni nujna sestavina, če je obsojenec podal krive podatke o stroških, ki vplivajo na odmero dohodnine.
Sodba I Ips 364/2003 — Vrhovno sodišče