kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Sentenca
Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe (216. člen KZ-1) zajema dve izvršilni obliki: protipravno izterjavo zneska, ki presega dolžnikovo obveznost, ter prilastitev zmotnega preplačila dolga. Za obstoj kaznivega dejanja v obliki izterjave neobstoječega dolga je ključna vložitev predloga za izvršbo, saj je izdaja sklepa o izvršbi nujen predpogoj za dejansko izvedbo prisilne izterjave. Kaznivo dejanje obsega celoten proces od vložitve predloga do same izvedbe izvršbe, pri čemer je poskus kazniv (tretji odstavek 216. člena KZ-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo pravno opredelitev dejanja, ker je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno izpustilo očitke o poskusu kaznivega dejanja, čeprav je zakon izrecno določil kaznivost poskusa.
VSM Sodba IV Kp 233/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da možnost ugovora zoper sklep o izvršbi ne prekine vzročne zveze med ravnanjem storilca (vložitev predloga) in nastankom prepovedane posledice, saj ugovor ne more izničiti učinkov protipravnega ravnanja.
VSL Sodba VII Kp 49516/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje zlorabe izvršbe očitano v zvezi z domnevnim prilastitvenim namenom pri preplačilu dolga v izvršilnem postopku.
VSM Sklep IV Kp 59957/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila protipravnost izterjave utemeljena z dejstvom, da je storilka izterjala nezapadel dolg in si prilastila preplačilo, kar je štelo za protipravno ravnanje v izvršilnem postopku.
VSRS Sodba I Ips 15460/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je inkriminiran tudi položaj, ko upnik od oškodovanca, ki sploh ni dolžnik, izterja ali poskuša izterjati določeno vsoto na podlagi verodostojne listine, za katero ve, da nima podlage v obstoječi terjatvi.
VSRS Sodba I Ips 24869/2012 — Vrhovno sodišče