kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presodilo, da v avgustu 1941 ozemlje Primorske ni bilo del FLRJ, zato dejanje ovadbe italijanskim oblastem ni moglo predstavljati kaznivega dejanja rušenja državne ureditve FLRJ.

  VSRS Sodba I Ips 67844/2021 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj znakov kaznivega dejanja v kontekstu zgodovinske zakonodaje o kaznivih dejanjih zoper narod in državo.

  Sodba I Ips 188/2013-11 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1

• Sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, ker v sodbi ni bil izkazan naklep obsojencev, da bi z nudenjem zatočišča oboroženi tolpi zrušili ali ogrozili družbeno ureditev.

  Sodba I Ips 26059/2010-34 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da nudenje zatočišča in hrane članom oborožene tolpe brez dokazanega namena ogrožanja državne ureditve ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD.

  Sodba I Ips 7110/2010-35 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da obsojenčeva dejanja niso vsebovala elementov nasilnega rušenja ureditve, zato je bila zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena.

  Sodba I Ips 22/2010 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da obtožba ni izkazala namena nasilne rušitve državne ureditve, kar je vodilo v oprostilno sodbo.

  Sodba I Ips 67/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je oprostilo obtožence, ker opis v izreku sodbe ni vseboval konkretizacije cilja iz 2. člena ZKLD niti ni opredelil nobene izmed izvršitvenih oblik iz 7. točke 3. člena ZKLD.

  Sodba I Ips 55/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da zgolj vzpostavitev stika z osebo v tujini brez dokazanega namena sovražnega delovanja ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD.

  Sodba I Ips 120/2009 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bilo obsojenčevo ravnanje (nudenje hrane in zavetišča) sicer dokazano, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi ravnal z namenom zrušitve družbene ureditve, zato dejanje ni imelo znakov kaznivega dejanja.

  Sodba I Ips 190/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da kritika volilnega sistema, gospodarskih razmer in omejitev izobraževanja ne predstavlja namena nasilnega rušenja državne ureditve, temveč zgolj politično kritičnost.

  Sodba I Ips 230/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da zgolj povezovanje z določeno osebo in prejem propagandnega materiala ne izpolnjujeta zakonskih znakov kaznivega dejanja škodovanja vojaški sili države ali pomoči oboroženim tolpam.

  Sodba I Ips 298/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da opis dejanja, ki zajema le poskus prečkanja meje zaradi namere po stiku s sovražno organizacijo, ne zadostuje za obsodbo po ZKLD.

  Sodba I Ips 92/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo, da bi bila prijateljska srečanja z osebo, ki je kasneje odšla v tujino, zadostna podlaga za obsodbo zaradi pomoči članom društva za izvrševanje kaznivih dejanj.

  Sodba I Ips 110/2001 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru dejanja, kot so pošiljanje hrane sorodniku in vedenje o tihotapljenju živine, niso bila konkretizirana kot usmerjena k ciljem iz 2. člena ZKLD, zato niso imela znakov kaznivih dejanj po 3. ali 8. členu ZKLD.

  Sodba I Ips 224/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da pobeg čez mejo v letu 1949 sam po sebi ni pomenil kaznivega dejanja članstva v društvu zoper ustavni red, če ni bilo dokazano konkretno delovanje v okviru takšne organizacije.

  Sodba I Ips 81/98 — Vrhovno sodišče

• V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da obsojenčevo delovanje kot informatorja Gestapa ni imelo značaja vojnega zločina, saj v izreku sodbe niso bile opisane konkretne posledice njegovih dejanj v smislu ukrepov terorja in prisiljevanja.

  Sodba I Ips 99/98 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da pobeg iz kazensko-poboljševalnega zavoda in kasnejši ilegalni prehod državne meje leta 1947 nista bila zakonsko opredeljena kot kaznivo dejanje po 2. členu ZKLD.

  Sodba I Ips 155/99 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru pripravljalno dejanje ilegalnega prehoda državne meje v letu 1947 ni bilo inkriminirano kot kaznivo dejanje, zato je bila obsojenka oproščena obtožbe.

  Sodba I Ips 285/96 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru sodba ni zanesljivo ugotovila elementa prostovoljnega pristopa obsojenca k domobranskim enotam, kar je bistveno za presojo kaznivega dejanja po 4. točki 3. člena ZKLD.

  Sodba I Ips 279/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je oprostilo obtožence, ker v opisu dejanja ni bilo konkretizirano, kateri specifični združbi, ki deluje proti državi, naj bi se obtoženci nameravali priključiti.

  Sodba I Ips 283/96 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da propaganda proti FLRJ in namera za odhod v tujino ne predstavljata kaznivega dejanja organiziranja oborožene tolpe po ZKLD.

  Sodba I Ips 204/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da skrivanje pred oblastjo, načrtovanje pobega v tujino in kritični pogovori o političnih ukrepih ne pomenijo organiziranja društva v smislu 2. člena ZKLD.

  Sodba I Ips 83/95 — Vrhovno sodišče

Viri