kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Sentenca
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic je sistem, v katerem se določene avtorske pravice, zlasti t. i. male pravice, upravljajo izključno prek pooblaščenih kolektivnih organizacij. Zakonodaja vzpostavlja monopolni položaj kolektivne organizacije za določeno vrsto del in pravic, kar pomeni, da morajo avtorji in uporabniki pravice uveljavljati prek te organizacije ne glede na svojo voljo. Namen takšnega sistema je učinkovito upravljanje, trženje in izterjava avtorskih nadomestil (149. člen ZASP).
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-B)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik o javni priobčitvi gla…)
- , Uradni list RS 63-2683/2016 ~ 9. člen (, Uradni list RS 63-2683/2016 ~…)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (Tarifa Združenja SAZAS za javno…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razmejilo pravico do nadomestila za predobstoječo glasbo v televizijskih programih od pravic skladateljev filmske glasbe, ki je bila ustvarjena posebej za avdiovizualno delo.
VSL Sodba V Cpg 695/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 191. člen OZ · 193. člen Pravilnik o javni priobčitvi gla… Pravilnik o javni priobčitvi gla… · 2. člen URS · 2. člen URS · 22. člen URS · 60. člen ZASP · 103. člen ZASP · 105. člen ZASP · 105. člen, odstavek 1 ZASP · 105. člen, odstavek 1, točka 6 ZASP · 106. člen ZASP · 12. člen ZASP · 12. člen, odstavek 1 ZASP · 12. člen, odstavek 3 ZASP · 146. člen ZASP · 146. člen, odstavek 1 ZASP · 146. člen, odstavek 1, točka 6 ZASP · 146. člen, odstavek 1, točka 8 ZASP · 22. člen ZASP · 31. člen ZASP · 74. člen ZASP · 74. člen, odstavek 1 ZASP · 81. člen ZASP · 81. člen, odstavek 1 ZKUASP · 53. člen -
Sodišče je poudarilo, da prisilna narava Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 izključuje enostransko revalorizacijo tarifnih postavk s strani kolektivne organizacije.
VSL Sodba II Cp 2238/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot primerno nadomestilo za obdobje neveljavnosti tarife določilo znesek, ki ga je uporabnik plačeval po prejšnji pogodbi (3,85 % od prihodka).
VSL Sodba II Cp 2912/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZASP · 156. člen -
Sodišče je presodilo, da Tarifa 2007 ni bila sprejeta po predpisanem postopku in zato nima učinka skupnega sporazuma, zaradi česar je treba višino nadomestila določiti na podlagi splošnih določb ZASP.
VSL Sklep I Cp 2982/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Tarifa Združenja SAZAS iz leta 2007, čeprav ni bila sklenjena kot skupni sporazum, predstavlja ustrezno podlago za odmero nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz 156. člena ZASP.
VSRS Sklep II Ips 325/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je kršil pravila delitve, ker je sredstva odvajal v promocijski sklad brez predhodno sprejetih sklepov skupščin za vsako poslovno leto posebej.
UPRS sodba I U 423/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo aktivno legitimacijo kolektivne organizacije pri kabelski retransmisiji avdiovizualnih del v obdobju pred in po pridobitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje.
VSL sodba I Cp 2083/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek kolektivne organizacije, da ji uporabnik mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja komercialnih fonogramov, saj to ni iztožljiva pravica v civilni pravdi.
VSL sodba I Cpg 1737/2013, enako tudi VSL sodba I Cpg 1435/2013, VSL sodba I Cpg 196/2014, VSL sodba I Cpg 1717/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 198. člen ZASP · 130. člen ZASP · 146. člen ZASP · 153. člen ZASP · 153. člen, odstavek 1 ZASP · 157. člen ZASP · 158. člen ZASP · 158. člen, odstavek 2 ZASP · 159. člen ZASP · 159. člen, odstavek 4 ZASP · 168. člen ZASP · 185. člen ZASP · 185. člen, odstavek 1 ZASP · 185. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 311. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da gospodarska kriza ne predstavlja pravno utemeljenega razloga za enostransko znižanje avtorskih honorarjev, določenih s tarifo.
VSL sodba in sklep I Cp 1651/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kolektivna organizacija nastopa kot skrbnik tujih pravic, zato legitimacija za izterjavo nadomestila izvira iz varstva avtorjevih premoženjskih interesov.
VSL sodba II Cp 1718/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik za upravljanje z malimi avtorskimi pravicami tujih avtorjev ne potrebuje posebnega pooblastila vsake tuje kolektivne organizacije, če so dela del njegovega repertoarja.
VSL sodba II Cp 501/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da so se avtorji skladb, predvajanih v njenih poslovalnicah, odpovedali uveljavljanju avtorskih pravic prek kolektivne organizacije.
VSL sodba II Cp 178/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da iz dejstva, da avtor pravic ni izrecno poveril kolektivni organizaciji, ni mogoče sklepati na odpoved materialnim avtorskim pravicam.
VSL sodba II Cp 207/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni uspela dokazati odpovedi avtorskim pravicam za predvajana glasbena dela zgolj s sklicevanjem na odsotnost del v repertoarjih tujih kolektivnih organizacij.
VSL sodba II Cp 3583/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za uveljavljanje pravic kolektivne organizacije ne potrebujejo posebnega pooblastila avtorja, če gre za primere obveznega kolektivnega upravljanja.
VSL sodba II Cp 2204/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ZASP za male avtorske pravice uzakonja monopolni položaj ene same kolektivne organizacije za posamezno vrsto del.
VSL sodba in sklep I Cp 3674/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila enostranska določitev tarife s strani kolektivne organizacije brez soglasja reprezentativnih združenj neveljavna, ne glede na sklicevanje na inflacijsko usklajevanje.
VSL sodba II Cp 238/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bilo enostransko zvišanje tarife v Pravilniku '06 brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov neveljavno, saj je bila v času uveljavitve ZASP-B veljavna tarifa določena s Pravilnikom '98.
VSL sodba II Cp 189/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni pravno veljaven, ker je bil sprejet enostransko in ne po postopku, ki ga je v času sprejetja zahtevala zakonodaja.
Sodba II Ips 160/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni zadostno izkazala višine terjatve, ker ni poskrbela za objavo uskladitve tarife z indeksom cen na drobno.
VSL sodba I Cp 1117/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Pravilnik iz leta 2006, ki ga je kolektivna organizacija sprejela enostransko, ni mogel vplivati na tarifo, ki je imela na podlagi ZASP-B moč skupnega sporazuma.
VSL sodba I Cp 53/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tudi nepopolnost pravilnika ali tarife kolektivne organizacije ne opravičuje brezplačne uporabe avtorskih del.
Sodba II Ips 879/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje podpisane pogodbe med uporabnikom lokala in kolektivno organizacijo ne razrešuje uporabnika obveznosti plačila avtorskega honorarja za predvajanje glasbenih del.
VSL sodba II Cp 2216/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za podelitev dovoljenja za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na glasbenih delih, kjer tretje osebe niso imele statusa stranke.
Sodba I Up 198/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, saj je ocenilo, da gre za dolžnost, ki jo lahko sankcionira le inšpekcija, ne pa sodišče v civilni pravdi.
VSL sodba in sklep I Cpg 796/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo prednost avtorjeve osebne ureditve pravic pred kolektivnim uveljavljanjem, kadar sta stranki že vzpostavili neposreden pogodbeni odnos.
VSL sklep I Cp 1213/93 — Višje sodišče v Ljubljani