komasacija
Sentenca
Komasacija je postopek zlaganja in ponovne razdelitve zemljišč na določenem območju, katerega namen je zagotoviti lastnikom čim bolj zaokrožena zemljišča za bolj gospodarno upravljanje (55. člen ZKZ). Predmet komasacijskega sklada so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna zemljišča in pripadajoče naprave. Pri razdelitvi zemljišč iz sklada mora biti udeležencu zagotovljen ustrezen dostop do dodeljenih parcel, pri čemer se ne smejo poslabšati dostopi do zemljišč izven komasacijskega območja (64. člen ZKZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da komasacijski postopek ne temelji na tržnem ocenjevanju nepremičnin, temveč na zagotavljanju primerljivosti vrednosti zemljišč prek cenilnih enot.
UPRS Sodba II U 116/2023-41 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da komasacija ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture in da so za določitev vrednosti nepremičnin odločilne določbe 65. in 66. člena ZKZ, ne pa zgolj katastrske razvrstitve.
UPRS Sodba II U 317/2021-45 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je zmanjšanje števila parcel pri posameznem lastniku v postopku komasacije v skladu z namenom čim boljše zaokrožitve zemljišč.
UPRS Sodba II U 334/2021-57 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker trasa dostopa (služnosti) do parcele ni bila konkretizirana, organ pa v postopku ni ustrezno preveril vpliva že izplačane odškodnine za daljnovod na vrednost zemljišč.
UPRS Sodba I U 979/2020-24 — Upravno sodišče
-
Kriterij zaokroženosti zemljišč se nanaša na celotno razmerje med vsemi vloženimi in vsemi dodeljenimi zemljišči znotraj komasacijskega območja, ne zgolj na posamezno parcelo oziroma zahtevo posameznega udeleženca po vrnitvi na isti lokaciji.
UPRS Sodba II U 119/2017-17 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila razdelitev zemljišč pravilna, ker je bila vrednost dodeljenega zemljišča (po odbitku deleža za javno infrastrukturo) v skladu z zakonskimi merili primerljiva z vrednostjo vloženega zemljišča.
UPRS Sodba II U 355/2016-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da so odstopanja v površini in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem dopustna, če so izvedena v skladu z zakonskimi merili za novo razdelitev zemljišč v komasacijskem postopku.
UPRS Sodba II U 384/2016-11 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZKZ · 67. člen -
Tožnik v upravnem sporu ni mogel uspešno uveljavljati zahtevka za postavitev novega izvedenca kmetijske stroke, ker te možnosti ni izkoristil v upravnem postopku.
UPRS sodba I U 1532/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo dodelitev zemljišč in poračun vrednostnih razlik zaradi vplivov infrastrukture (elektro drog) in stanja zemljišč (zaraščenost).
sodba II U 521/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je prekoračitev 15-odstotnega površinskega odstopanja dopustna, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ter da oblika dodeljenih zemljišč ni samostojen zakonski kriterij za razdelitev.
sodba U 1359/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor zoper vrednotenje zemljišč ni utemeljen, če udeleženec v postopku izdelave elaborata vrednotenja ni podal ustreznih pripomb, oblika zemljišč pa ni samostojen kriterij za presojo zakonitosti razdelitve.
sodba I U 655/2010 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odločba odpravljena, ker je organ dodelil zemljišče, ki ni bilo evidentirano v zemljiškem katastru in zanj niso bili podani vsi potrebni podatki za takšno evidentiranje.
sodba U 221/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ z odločbo o komasaciji ne odloča o ukinitvi stvarnih pravic v smislu sodne pristojnosti, temveč izvaja zakonsko predvideno prenehanje nepotrebnih služnosti.
sodba U 1446/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo vpis, ker je bila odločba o komasaciji, ki je služila kot podlaga za vpis, v pritožbenem postopku odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponovno odločanje.
VSK sklep I Cp 180/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da komasacijskemu udeležencu ni mogoče dodeliti parcele, ki je v naravi javna pot in ima v zemljiški knjigi status družbene lastnine v splošni rabi.
Sodba I Up 1023/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za postopke, uvedene pred uveljavitvijo novega ZKZ, uporabljajo prejšnji predpisi, razen v delih, kjer zakon izrecno določa drugače.
Sodba I Up 979/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila denarna odškodnina določena zaradi ugotovljenih razlik v vrednosti parcel, ki so nastale zaradi popravkov lege in oblike zemljišč v postopku komasacije.
Sodba I Up 1010/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da udeleženec komasacije ne more uspešno uveljavljati zahteve za vračilo natančno istih zemljišč, če je bil namen komasacije (zaokroževanje in izboljšanje obdelave) dosežen z dodelitvijo primerljivih oziroma kakovostnejših zemljišč.
Sodba I Up 892/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker iz nje ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila denarna odškodnina izplačana le za zakonsko dopustno razliko v vrednosti zemljišč ali tudi zaradi nepravilnosti pri sami razdelitvi.
Sklep I Up 907/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je bila razlika v vrednosti zemljišč določena v cenilnih enotah namesto v denarni odškodnini po tržni vrednosti, kar predstavlja nepravilno uporabo zakona.
Sklep I Up 194/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dogovori o zasebnih zamenjavah zemljišč med lastniki niso ovira za izvedbo komasacijskega postopka in so mogoči šele po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
Sodba U 1778/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da udeleženci v postopku komasacije ne morejo samostojno odločati o uvrstitvi zemljišč v agrarno operacijo, saj je to vezano na javnopravni načrtovani namen rabe zemljišč.
Sodba U 1798/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da povečanje oddaljenosti dodeljenega zemljišča za 615 metrov v konkretnem primeru ni predstavljalo posebne težave ali škode za obdelovanje, zato je bila dodelitev skladna s pogoji zakona.
Sodba U 325/95 in Sodba U 334/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da oblika parcele ni kriterij za razdelitev zemljišč v komasacijskem postopku, tudi če vpliva na njeno kakovostno oceno.
Sodba U 1555/95-7 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se razlike v vrednosti zemljišč v komasacijskih postopkih, tudi tistih, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo veljavnega zakona, poravnavajo izključno z denarno odškodnino po tržni vrednosti.
Sodba U 1353/96-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da komasacijski udeleženec ne more biti oproščen obveznosti zmanjšanja površine zaradi izgradnje nujne infrastrukture (melioracijski jarki in poti) na komasacijskem območju.
Sodba U 288/96-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ureditev razlike v vrednosti zemljišč v komasacijskem postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo ZKZ, pri čemer je poudarilo pomen tržne vrednosti ob izplačilu.
Sodba U 816/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da komasacijski upravičenec ne more uspešno ugovarjati ukinitvi poti zgolj na podlagi njenega statusa javnega dobra, če je ukinitev utemeljena z novo razdelitvijo zemljišč.
Sodba U 330/94-10 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnika ne moreta uspešno izpodbijati razdelitve zemljišč zgolj na podlagi trditve o slabši kvaliteti ene od dodeljenih parcel, če skupna vrednost in površina dodeljenih zemljišč (po odbitku za javno infrastrukturo) ustrezata vloženemu deležu.
Sodba U 400/93-12 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da dodeljeno zemljišče ustreza zakonskim pogojem, če skupna vrednost in površina prejetih parcel v okviru komasacije bistveno ne odstopata od vrednosti in površine vložene nepremičnine.
Sodba U 1648/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugovori zoper vključitev zemljišč v komasacijski sklad niso dopustni v fazi odločanja o novi razdelitvi zemljišč, ker je bilo o komasacijskem območju že pravnomočno odločeno v fazi uvedbe postopka.
Sodba U 1651/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da upravni organ v pritožbenem postopku ne more odpraviti dodelitve zemljišč drugemu udeležencu, če s tem ne določi nove, spremenjene dodelitve v skladu z zakonskimi pooblastili.
Sodba U 1514/93-2 Sodba U 1531/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pristanek lastnikov zemljišč ni pogoj za izvedbo komasacije, če je bila predhodno izdana ustrezna odločba pristojnega organa o uvedbi postopka.
Sodba U 1547/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izvršljivost odločbe o novi razdelitvi zemljišč in pravico do posestnega varstva po opravljeni uvedbi v posest v naravi.
Sodba U 1390/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dodelitev zemljišč ustreza zakonskim pogojem, saj so bile razlike v površini in vrednosti znotraj dopustnih meja, dodeljena zemljišča pa so bila bližje domačiji kot vložena.
Sodba U 574/93-8 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo udeleženci komasacije sprejeti začasno stanje v naravi (vkopani mejniki, preorano zemljišče) po končani razgrnitvi razdelilnega načrta, ne glede na še nerešene ugovore.
Sodba II Ips 571/92 — Vrhovno sodišče