komisijska pogodba
Sentenca
Komisijska pogodba je obligacijsko razmerje, s katerim se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) opravil enega ali več poslov v svojem imenu, vendar za račun komitenta (771. člen ZOR). Pravna razmerja iz komisijske pogodbe so ločena od razmerij do tretjih oseb, pri čemer komisionar nastopa v pravnem prometu samostojno, vendar s pravnimi učinki, ki v razmerju do komitenta sledijo določbam o komisijskem poslovanju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da komitent nima neposredne pravice do izpolnitve terjatve iz komisijskega posla, dokler komisionar ne opravi razpolagalnega pravnega posla za prenos te terjatve nanj.
VSL Sodba I Cp 223/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da komisionar ni ravnal s profesionalno skrbnostjo, ker komitenta ni obvestil o težavah pri prodaji blaga in o spremembah na blagu.
VSL Sodba I Cpg 425/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru prodajne komisije komisionar v razmerju do kupca nastopa v vlogi prodajalca, pri čemer je za obveznosti iz prodajne pogodbe odgovoren komisionar, ne pa komitent.
VSC Sodba in sklep Cpg 213/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da tretja oseba (kupec) nima zahtevka za vračilo kupnine zoper komitenta, temveč izključno zoper komisionarja, s katerim je sklenila prodajno pogodbo.
VSC Sodba in sklep Cpg 174/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 788. člen -
Sodišče je poudarilo, da zaradi narave komisijske pogodbe le komisionar, ki je v svojem imenu sklenil prodajno pogodbo s tretjo osebo, lahko od slednje zahteva izpolnitev obveznosti ali odpravo napak na prodani stvari.
VSL Sodba II Cpg 808/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 788. člen -
Tožnik kot kupec vozila ni mogel uveljavljati zahtevkov iz naslova jamčevanja za stvarne napake neposredno zoper lastnika vozila (komitenta), saj je bila kupoprodajna pogodba sklenjena s komisionarjem v njegovem imenu.
VSL sodba I Cp 271/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da komisijska pogodba ni bila navidezna, saj je komisionar pri prodaji vozila aktivno sodeloval, opravil prepis in preveril status vozila v evidenci ukradenih vozil.
VSRS sodba II Ips 318/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo naravo komisijske pogodbe v kontekstu prodaje vozila in vprašanja, ali je bila kupnina s strani komisionarja dejansko izročena komitentu.
VSL sodba I Cp 2672/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 788. člen -
V konkretnem primeru je bila komisijska pogodba ocenjena kot navidezna pogodba, sklenjena z namenom prikritja dejanskega pravnega posla (prodaje oziroma zamenjave vozil).
VSL sodba II Cp 534/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pasivna legitimacija v razmerju do kupca pri prodajni komisiji pripada komisionarju kot pogodbeni stranki, ne glede na to, da komisionar posel opravlja za račun komitenta.
VSL sodba I Cp 2410/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 788. člen -
V konkretnem primeru je bila pogodba o prodaji opreme in know-how-a po svoji vsebini opredeljena kot komisijska pogodba.
Sklep III Ips 17/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je kot komisionar odgovorna kupcu za pravne napake prodane stvari, saj je v razmerju do kupca nastopala kot prodajalec v svojem imenu.
VSL sodba I Cp 1584/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se davčni zavezanec ne more uspešno sklicevati na odsotnost komisijskih pogodb, če njegova dejanska ravnanja pri prodaji rabljenih vozil izkazujejo elemente komisijskega posla.
Sodba X Ips 1051/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da komisionar od komitenta ne more terjati povračila zneskov, ki jih je moral plačati tretjemu zaradi sodne obsodbe (vključno z obrestmi in pravdnimi stroški), saj ti ne predstavljajo stroškov, nujnih za izvršitev komisijskega naročila.
Sodba III Ips 114/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razmejitvi med komisijsko in prodajno pogodbo kot odločilen element izpostavilo dogovor o plačilu provizije za dobavljeno blago.
VSK sodba I Cpg 310/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razmerje opredelilo kot komisijsko, ker je tožena stranka v svojem imenu prodajala blago, ki ga je prejela od komitenta (tožeče stranke), pri čemer sta stranki delili maloprodajno maržo.
VSK sodba I Cpg 78/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da komisionar s pogodbo o poslovnem sodelovanju ni prevzel odgovornosti za poslovni izid (dobiček) prodajalne komitenta, saj to ne izhaja iz zakonske narave komisije.
Sodba II Ips 265/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmerje med strankama opredelilo kot komisijsko, ker je tožena stranka v poslu nastopala kot posrednik, ki je za račun tretjega (leasingojemalca) izvedel naročilo, za kar ji je pripadala provizija.
VSK sodba I Cpg 230/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Stroški iz naslova tečajnih razlik so kot potrebni stroški priznani le, če komisionar izkaže, da je bila obremenitev z njimi neizogibna zaradi objektivnih, od njegove volje neodvisnih okoliščin.
VSL sklep I Cpg 687/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje dokazovanja dejanskega nastanka stroškov špedicije in uvoza, ki jih je komisionar vtoževal od komitenta.
VSL sklep I Cpg 362/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je plačevanje provizije za dobavljeno blago element, ki pogodbeno razmerje kvalificira kot komisijsko pogodbo in ne kot prodajno pogodbo.
Sodba III Ips 16/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da komisionar ni kršil skrbnosti dobrega gospodarstvenika, ker ni pridobil dodatne bančne garancije slovenske banke, saj ta v komisijski pogodbi ni bila zahtevana.
VSL sodba I Cpg 344/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost samoodkupa blaga s strani komisionarja v okviru komisijske prodaje osebnega avtomobila.
VSL sodba I Cpg 1051/1999 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obstoj komisijskega razmerja med strankama utemeljilo na podlagi vsebine dobavnic in izpiskov odprtih postavk, ki so vsebovale elemente provizije in tuje valute, kar je izključilo obstoj prodajnega razmerja.
VSL sodba I Cpg 319/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri obravnavi pogodbe o uvozu in izvozu poudarilo, da prodajalec blaga ne more zahtevati plačila neposredno od komitenta, temveč le od komisionarja, ki je blago kupil v svojem imenu.
VSL sklep I Cpg 375/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 771. člen -
Sodišče je poudarilo, da plačilo kupnine tretji osebi, ki je s prodajalcem sklenila komisijsko pogodbo, ne pomeni izpolnitve obveznosti do prodajalca, če terjatev iz prodajne pogodbe ni bila prenesena na to tretjo osebo.
VSK sodba Cpg 315/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da komisionar ni nujno dolžan opraviti vseh stranskih poslov, saj jih lahko v določenih primerih izvede komitent sam, ne da bi s tem ogrozil pravni značaj komisijskega posla.
Sodba III Ips 63/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obveznost izročitve overjenega pooblastila za sklenitev kupoprodajne pogodbe za avtomobil kaže na obstoj komisijske pogodbe, v nasprotju s posredniško pogodbo, kjer posrednik le išče kupca, ne nastopa pa v svojem imenu.
Sodba II Ips 622/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pravna narava pogodbe presoja po njeni vsebini (obveznost uvoza blaga za račun drugega) in ne po tem, ali sta jo stranki napačno označili kot prodajno pogodbo.
Sodba III Ips 40/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za ugotovitev pasivne legitimacije komitenta nujno preveriti, ali je komisionar že opravil obračun in prenos terjatev ter obveznosti iz komisijskega posla na komitenta.
VSM sklep Cpg 2/92 — Višje sodišče v Mariboru