kondikcijski zahtevek
Sentenca
Povračilna obveznost (kondikcijski zahtevek) iz naslova nične pogodbe nastane v trenutku, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz take pogodbe. Ker je nična pogodba od samega začetka pravno neveljavna, je treba vsako izpolnitev, opravljeno na njeni podlagi, šteti za neupravičeno pridobitev, za katero nastane terjatev v trenutku prehoda premoženjske koristi.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Toženka ni bila zavezana k vračilu, ker zaradi fiktivnega krožnega nakazila ni dejansko prejela nobenih sredstev in s tem ni bila obogatena.
VSC Sodba in sklep Cpg 39/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik ni izkazal statusa pravnega naslednika družb, ki so bile stranke pogodbe o nakupu delnic, zato ni bil upravičen do kondikcijskega zahtevka.
VSL Sodba in sklep I Cp 1775/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je prostovoljno izpolnila obveznost po pravnomočni sodbi brez pridržka, zato je sodišče zavrnilo njen zahtevek za vračilo preplačila, pripisanega njeni lastni neskrbnosti.
VDSS Sodba Pdp 163/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni imel aktivne legitimacije, ker ni bil stranka kondikcijskega razmerja (niti solvens niti accipiens) in je z zahtevkom uveljavljal varstvo pravic tretjih oseb.
VSK Sklep I Cp 482/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Terjatev iz naslova kondikcijskega zahtevka je nastala v trenutku izročitve stvarnega vložka, kar je v konkretnem primeru vključevalo izročitev zemljiškoknjižnega dovolila.
VSL Sodba I Cpg 541/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali je kondikcijski zahtevek utemeljen v primeru razvezane dvostranske pogodbe, kjer je bila obveznost plačila prvotno utemeljena s pogodbenim razmerjem.
VSRS Sklep II DoR 498/2019 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da tožnikovo nakazilo zneska ni predstavljalo plačila kupnine po sklenjeni pogodbi, zato zahtevek za vračilo ni utemeljen na podlagi kondikcije iz naslova neizpolnjene pogodbene obveznosti.
VSRS Sodba II Ips 142/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Z razvezo gradbene pogodbe je tožnica pridobila kondikcijski zahtevek za vrnitev preplačil, vendar je bila njena odškodninska terjatev zavrnjena zaradi lastnega ravnanja.
VSL Sodba I Cp 1217/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani z ugovorom odpada obogatitve ali z zahtevkom za povrnitev stroškov, pri čemer je trditveno in dokazno breme za te ugovore na njeni strani.
VSL Sodba in sklep II Cp 2088/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zastaranje terjatve za vračilo prejetega na podlagi odpadle kavze začne teči, ko stranka sprejme dokončno odločitev o opustitvi nameravanega projekta.
VSK Sklep Cpg 307/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pri kondikcijskem zahtevku zaradi izjalovljene podlage ni pomembno, katera stranka je kriva za nesklenitev pravnega posla.
VSM sodba I Cp 76/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je tožeča stranka zahtevala uporabnino za nepremičnino, ki jo je kupila na dražbi, medtem ko je toženec v njej zadrževal svojo opremo, kupljeno na isti dražbi.
Sodba II Ips 145/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Sodišče je izpostavilo, da je ugotovitev o tem, ali je bila pogodba razdrta s pozivom na podpis nove pogodbe, odločilno dejstvo za pravilno uporabo materialnega prava pri kondikcijskem zahtevku.
Sklep II Ips 1014/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med zavestnim plačilom nedolgovanega in verzijskimi zahtevki, pri čemer je poudarilo, da pomotno izplačilo ne pomeni privolitve v prikrajšanje.
VDSS sodba Psp 180/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da po razvezi pogodbe o preužitku otrok ne more uveljavljati kondikcijskega zahtevka za dela, ki ne presegajo običajne pomoči staršem, saj ta dela predstavljajo moralno dolžnost.
VSL sodba in sklep I Cp 5391/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo obogatitveni zahtevek, ker tožnik ni izkazal vrnitve nepremičnine in je še vedno imel posest nad njo.
Sodba II Ips 465/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se omejitev kondikcijske obveznosti na še obstoječo korist nanaša zgolj na primere, ko je bila odškodnina za osebno škodo plačana poštenemu prejemniku.
VSM sodba I Cp 354/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru zahtevek za vračilo leasing obrokov ni bil utemeljen, ker pogodba o leasingu zaradi kraje vozila ni prenehala veljati, s čimer ni odpadla pravna podlaga za prejeta plačila.
VSL sodba I Cpg 426/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 210. člen -
Sodišče je razmerje med Jamstvenim skladom RS in delodajalcem zaradi izplačila neizplačanih plač ob stečaju opredelilo kot poroštveno razmerje.
VSL sodba I Cp 1498/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic, ker je v isti zadevi hkrati priznalo kondikcijski zahtevek zaradi odpadle pravne podlage in zavrnilo uporabo določb o neutemeljenem plačilu.
-
Sodišče je poudarilo, da je pri zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve po razvezi pogodbe treba dokazati dejansko povečanje premoženja oziroma korist, ki jo je toženec pridobil z vlaganji tožnikov.
VSL sklep II Cp 1628/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da obveznost vračila kupnine po sporazumnem razdrtju pogodbe predstavlja kondikcijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
Sodba III Ips 34/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevek za vračilo preveč plačane kupnine ni utemeljen, če pogodba, na podlagi katere je bilo plačilo opravljeno, ostaja v veljavi.
Sodba II Ips 254/93 — Vrhovno sodišče