kraj opravljanja storitev pri DDV
Sentenca
Kraj opravljanja storitev za namene DDV se primarno določi glede na sedež ali stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki storitev opravlja (17. člen ZDDV). Za opredelitev storitve kot samostojne storitve, za katero veljajo posebna pravila o kraju opravljanja, je odločilna njena vsebina; zgolj promocijske dejavnosti, kot so obveščanje kupcev in tržno poročanje, same po sebi ne pomenijo samostojnih storitev v smislu določb o posebnih krajih opravljanja, če ne presegajo okvirov agencijskega posredovanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da opravila prodajne promocije, kot so redno obiskovanje kupcev in obveščanje o izdelkih, ne predstavljajo samostojnih storitev po 17. členu ZDDV, temveč so del agencijskega posla.
sodba U 892/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali agencijska pogodba vsebuje elemente trgovskega zastopanja, kar vpliva na določitev kraja obdavčitve storitve.
Sodba I Up 824/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da montaža in demontaža opreme na premičninah, opravljena zunaj ozemlja Slovenije, ne predstavlja prometa storitev, ki bi bil predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji.
UPRS sodba U 1782/2001 — Upravno sodišče