krajevna nepristojnost po uradni dolžnosti
Sentenca
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, ko je za odločanje v zadevi z zakonom določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča. To procesno dejanje mora sodišče opraviti najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe. Po poteku te faze postopka sodišče nima več pooblastila za izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti, tudi če je podana izključna pristojnost drugega sodišča (22. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje se je neupravičeno izreklo za krajevno nepristojno v individualnem delovnem sporu, čeprav v obravnavani zadevi ni bila podana izključna krajevna pristojnost.
VDSS Sklep Pdp 73/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da določba 47. člena ZPP o splošni krajevni pristojnosti ne predstavlja podlage za izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti.
VSL Sklep R 12/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče se je v konkretnem primeru izreklo za nepristojno šele po izmenjavi več vlog, kar je bilo prepozno, saj je bila zamujena faza predhodnega preizkusa tožbe.
VSRS Sklep III R 28/2017-2 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ravnalo prepozno, saj se je za nepristojno izreklo šele po opravljenih procesnih dejanjih, kot so odgovor na tožbo, vložitev nasprotne tožbe in razpis glavne obravnave.
VSRS Sklep III R 32/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče se ne more izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, če je bila tožba že vročena toženi stranki in je postopek že prešel fazo predhodnega preizkusa tožbe.
VSL sklep II Cp 1715/2000 — Višje sodišče v Ljubljani