krajevna pristojnost pri materialnem sosporništvu
Sentenca
V primeru izvršbe zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih, tudi za ostale dolžnike. Materialni sosporniki so osebe, katerih obveznosti se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, oziroma gre za solidarne obveznosti (49. člen ZPP, 191. člen ZPP). Takšna ureditev zagotavlja koncentracijo postopka pred istim sodiščem in preprečuje razdrobljenost odločanja o istovrstnih zahtevkih.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru sta bila dolžnika kot solidarna dolžnika obravnavana kot materialna sospornika, kar je omogočilo koncentracijo pristojnosti pri sodišču, pristojnem za enega od njiju.
VSRS Sklep I R 58/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sta v primeru odškodninske odgovornosti zdravstvenega zavoda in zavarovalnice toženca solidarna dolžnika (materialna sospornika), zato se krajevna pristojnost določi po sedežu kateregakoli od njiju.
VSK sklep I Cp 69/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je priznalo krajevno pristojnost sodišču, na območju katerega ima sedež eden od dveh materialnih sospornikov v izvršilnem postopku.
VSL sklep II R 28/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče uporabilo pravilo o pristojnosti za materialne sospornike pri izvršbi zoper družbenike izbrisane družbe, ki so glede na naravo obveznosti solidarno zavezani.
Sklep I R 4/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo pravilo o krajevni pristojnosti pri materialnem sosporništvu v izvršilnem postopku, kjer sta dolžnika solidarno odgovorna na podlagi iste prodajne pogodbe na obroke.
Sklep I R 66/2004 — Vrhovno sodišče