krajevna pristojnost sodišča v postopku o prekršku
Sentenca
Krajevna pristojnost sodišča za odločanje o prekršku se določi po kraju, kjer je bil prekršek storjen (77. člen ZP-1). Za določitev kraja storitve prekrška je odločilno mesto, kjer je bilo opravljeno izvršitveno ravnanje neposrednega storilca, ne pa kraj, kjer je bila sprejeta odločitev o storitvi ali kjer ima pravna oseba svoj sedež. Uporablja se t. i. delavnostna teorija, ki krajevno pristojnost veže na lokacijo, na kateri se je manifestiralo protipravno ravnanje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da sedež pravne osebe ni odločilen za krajevno pristojnost, če je bilo izvršitveno ravnanje (izvajanje dejavnosti in oglaševanje) opravljeno na drugem območju.
VSRS Sklep V Kr 9/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri akcesorni odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika krajevna pristojnost določi po kraju storitve neposrednega storilca, če v izreku odločbe ni opisan specifičen samostojen prispevek podjetnika na drugem kraju.
VSRS Sklep I Kr 4/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odstop zadeve drugemu sodišču zaradi smotrnosti postopka (81. člen ZP-1) ustrezno obrazložen in utemeljen, sicer je takšen odstop procesno nepravilen.
VSL sklep PRr 37/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru reševalo spor o pristojnosti zaradi uporabe prehodnih določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1C).
Sodba IV Ips 76/2008 — Vrhovno sodišče