krajevna pristojnost v pravdnem postopku
Sentenca
Za presojo krajevne pristojnosti domačega sodišča so odločilna dejstva, ki obstajajo v trenutku, ko pravda začne teči (pristojnost se določi po stanju ob vložitvi tožbe). Kasnejše spremembe dejanskih okoliščin, ki bi vplivale na pristojnost, praviloma ne povzročijo prenehanja pristojnosti sodišča, pred katerim je bil postopek že začet.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bil ugovor krajevne pristojnosti prepozen, saj je bil podan šele po fazi predhodnega preizkusa tožbe in po tem, ko je sodišče že sprejelo svojo pristojnost z nadaljnjim procesnim ravnanjem.
VSC Sklep III Cpg 78/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo krajevne pristojnosti v primeru prehoda iz izvršilnega v pravdni postopek relevanten naslov dolžnika, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, ne glede na kasnejše ugotovitve iz registra prebivalstva.
VSRS sklep I R 111/2014, enako tudi I R 149/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sklep o krajevni nepristojnosti, sprejet šele na prvem naroku za glavno obravnavo, je nezakonit, saj je bila zamujena prekluzivna procesna meja za uveljavljanje ugovora.
VDSS sklep Pdp 423/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da naselje Kamnica spada v sodni okraj Okrajnega sodišča v Mariboru, zato Okrajno sodišče na Ptuju ni krajevno pristojno.
Sklep I R 148/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje vpliva državnopravnih sprememb na krajevno pristojnost v odškodninskih sporih.
Sodba II Ips 529/95 — Vrhovno sodišče