krajevna pristojnost v prekrškovnem postopku
Sentenca
Za določitev kraja storitve prekrška, storjenega z opustitvijo dolžnega ravnanja, se uporabi delavnostna teorija, po kateri se za kraj storitve šteje kraj, kjer bi storilec moral ravnati. Kadar gre za dejanja pravne osebe in njene odgovorne osebe, se kraj storitve praviloma veže na sedež pravne osebe, razen če je izkazano, da je bilo dejanje storjeno drugje (8. člen ZP-1).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila za krajevno pristojnost odločilna lokacija sedeža pravne osebe v Ljutomeru, saj je bil prekršek opustitve dolžnega nadzorstva vezan na poslovanje pravne osebe, ne na kraj vožnje njenega zaposlenega.
VSRS Sklep V Kr 4/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi krajevne pristojnosti za prekršek opustitve vpisa v register dejanskih lastnikov uporabilo sedež pravne osebe kot kraj storitve.
VSL Sklep PRrp 41/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 19. člen ZP-1 · 214. člen ZP-1 · 214. člen, odstavek 1 ZP-1 · 60. člen ZP-1 · 60. člen, odstavek 2 ZP-1 · 77. člen ZP-1 · 8. člen ZP-1 · 82. člen ZP-1 · 82. člen, odstavek 2 ZP-1 · 83. člen ZP-1 · 83. člen, odstavek 1 ZPPDFT-1 · 1. člen ZPPDFT-1 · 1. člen, odstavek 1 ZPPDFT-1 · 167. člen ZPPDFT-1 · 167. člen, odstavek 1 ZPPDFT-1 · 167. člen, odstavek 1, točka 3 ZPPDFT-1 · 44. člen ZPPDFT-1 · 44. člen, odstavek 3 -
Pri prekršku neizpolnitve obveznosti vpisa v register (Register dejanskih lastnikov) je kraj storitve prekrška sedež pravne osebe, ne glede na lokacijo organa, pri katerem bi moral biti vpis opravljen.
VSRS Sklep I Kr 71/2019 — Vrhovno sodišče