kriteriji za določitev presežnih delavcev
Sentenca
Delodajalec je dolžan oblikovati in uporabiti kriterije za določitev presežnih delavcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga (102. člen ZDR-1). Če delodajalec pri odpovedi manjšemu številu delavcev kriterije prostovoljno določi in objavi, jih je zavezan dosledno in enakopravno uporabiti za vse primerljive delavce. Kriteriji, ki odražajo delavčev odnos do dela, kot so pretekle kršitve delovnih obveznosti ali izdana opozorila, so dopustni in se lahko uporabijo kot merilo za ugotavljanje presežnosti.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (Kolektivna pogodba za kovinsko i…)
- Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (Kolektivna pogodba dejavnosti ba…)
- Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (Kolektivna pogodba za zavarovals…)
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil kriterij delovne dobe uporabljen nepravilno, saj je bila tožnica kljub daljši delovni dobi od večine ostalih delavcev določena kot presežna delavka.
VDSS Sodba Pdp 630/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo, da je delodajalec, ki je prostovoljno določil kriterije za določitev presežnih delavcev (čeprav ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev), te kriterije dolžan uporabiti, vključno s kriterijem preteklih kršitev obveznosti.
VDSS Sodba Pdp 473/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je kriterij kršitev obveznosti iz delovnega razmerja dopusten za določitev presežnega delavca, saj odraža odnos delavca do dela, če je vnaprej določen in enakopravno uporabljen.
VDSS Sodba Pdp 291/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec lahko zakonito uporabi kriterij večopravilnosti in da posamezne podkriterije strokovne usposobljenosti obravnava kot sestavne dele enega kriterija.
VSRS Sklep VIII Ips 70/2019 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za individualno odpoved, zato uporaba kriterijev iz 102. člena ZDR-1 ni bila obvezna, vendar je bila presoja o nediskriminatornosti izbire med zaposlenimi ključna.
VDSS Sodba Pdp 379/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je bila dolžnost delodajalca oblikovati kriterije za določitev presežnega delavca, ko je bil odpovedan delovni odnos le enemu od dveh kuharjev.
VDSS sodba Pdp 327/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo nezakonitost odpovedi, ker delodajalec ni izkazal kriterijev, na podlagi katerih je določenim delavcem ponudil novo pogodbo, tožniku pa ne.
VDSS sodba Pdp 679/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za ukinitev edinega delovnega mesta direktorja tržnega segmenta, zato izbira med delavci ni bila mogoča.
Sodba VIII Ips 240/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni izkazala, da bi njeno zdravstveno ali socialno stanje sploh lahko vplivalo na presojo ohranitve zaposlitve po izčrpanju dogovorjenih kriterijev.
Sodba VIII Ips 222/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da delodajalec samostojno določi kriterije za izbiro presežnih delavcev, če ti niso urejeni v kolektivni pogodbi, pri čemer zakonska določba služi le kot neobvezujoč okvir.
VDSS sodba Pdp 665/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je bila uporaba kriterija za določitev presežnih delavcev napačna, ker je delodajalec točke dodelil na podlagi brezposelnosti zakonca, namesto na podlagi kriterija zaposlenosti le enega zakonca.
Sklep VIII Ips 182/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se zakonska obveznost primerjave delavcev ne aktivira, če delodajalec ukine celotno delovno mesto, saj v takšnem primeru ne gre za izbiro med presežnimi delavci.
VDSS sodba Pdp 1043/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila kot kriterij določena neprekinjena delovna doba od zadnje zaposlitve dalje, kar je sodišče ocenilo kot zakonito in nediskriminatorno.
VDSS sodba Pdp 51/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo nezakonitost odpovedi, ker delodajalec ni dosledno upošteval v programu določenih kriterijev, saj so zaposlitev obdržali delavci z nižjo oceno uspešnosti od tožnikove.
Sodba VIII Ips 219/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved zakonita, ker je delodajalec prostovoljno sprejete kriterije uporabil enako in pravilno za vse primerljive zaposlene.
VDSS sodba Pdp 78/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni ravnala zakonito, ker pri odpovedi delovnega razmerja pomočnici vzgojiteljice ni upoštevala kriterijev za določitev presežnih delavcev, določenih v veljavni kolektivni pogodbi.
Sodba in sklep VIII Ips 35/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zakonitost izbire presežne delavke, ker je delodajalec kriterij delovne uspešnosti uporabil v skladu s svojimi akti in na podlagi objektivnega obravnavanja zaposlenih.
VDSS sodba Pdp 109/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je uporaba kriterija delovne uspešnosti, ki je bila sicer določena z internim aktom za potrebe obračunavanja plač, zakonita podlaga za izbiro presežnih delavcev.
VDSS sodba Pdp 42/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nižja ocena delavke ni bila diskriminatorna, saj je temeljila na objektivno manjši usposobljenosti in manj zahtevnih nalogah v primerjavi s sodelavkami, ne pa na dejstvu porodniškega dopusta.
VDSS sodba Pdp 882/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V skupino primerljivih delavcev je treba uvrstiti tiste, ki opravljajo delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Sklep VIII Ips 364/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se kriteriji iz KPVIZ ne uporabljajo zgolj pri odpovedi večjemu številu delavcev, temveč so zavezujoči tudi pri individualni odpovedi učitelju zaradi poslovnih razlogov.
Sodba VIII Ips 425/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved nezakonita, ker delodajalec pri izbiri med serviserji ni uporabil kriterijev iz Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine Slovenije.
Sodba in sklep VIII Ips 362/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je delodajalec pri odpovedi posameznim vzgojiteljicam zaradi zmanjšanega vpisa otrok uporabil kriterije iz kolektivne pogodbe za objektivizacijo izbire.
Sodba VIII Ips 48/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odpovedi manjšemu številu delavcev izhajati iz določb SKPgd in KPDKML, saj zakon ne preprečuje kolektivnega dogovarjanja o kriterijih za primerljivost delavcev.
Sodba VIII Ips 429/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je pri določanju presežnih delavcev uporabila kumulativno metodo po dogovoru s sindikatom, vendar ni dokazala, da bi bila ta metoda določena v njeni podjetniški kolektivni pogodbi.
Sodba VIII Ips 371/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru delodajalec ni bil dolžan upoštevati kriterijev za izbiro, ker ni šlo za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.
VDS sodba Pdp 340/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti kriteriji za določitev presežnih delavcev uporabljeni tako, da zaposlitev ohranijo delavci, ki te kriterije izpolnjujejo v večji meri.
Sodba VIII Ips 106/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med individualno odpovedjo in odpovedjo presežnim delavcem v kontekstu uporabe kriterijev za izbiro delavcev.
VDS sklep Pdp 988/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je delodajalec kot kriterij za izbiro med delavkami uporabil starost, kar je sodišče štelo za dopustno.
VDS sodba in sklep Pdp 1778/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more ukiniti delovnega mesta in hkrati naložiti nalog tega mesta drugim delavcem, če je delavec po reintegraciji dejansko opravljal te naloge.
Sklep VIII Ips 2/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da uporaba kriterijev za presežne delavce ni potrebna, če je delodajalec v okviru finančne reorganizacije zagotovil zaposlitev delavcev pri drugem delodajalcu.
VDS sklep Pdp 980/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila ocena delovne uspešnosti tožnika neobjektivna, ker je temeljila na prekratkem obdobju dela v primerjavi z drugimi delavci, kar je onemogočilo realno primerjavo.
Sodba VIII Ips 306/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je mesečno prejemal obračunske liste s stimulacijo, a zoper oceno uspešnosti ni ugovarjal, zato je sodišče štelo, da je ocena postala dokončna in uporabljiva kot kriterij za določitev presežnega delavca.
VDS sodba Pdp 1921/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je nezakonito določila presežnega delavca, ker je nepravilno ovrednotila status sodelavke in pri točkovanju ni upoštevala vseh predpisanih kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe.
VDS sodba Pdp 1668/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka kriterija delovne uspešnosti ni uporabila kot izločitveni kriterij, s čimer je bil postopek razreševanja presežkov delavcev bistveno kršen.
Sodba VIII Ips 252/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da usposobljenost za delo v razdelilni kuhinji ni bila upošteven kriterij za izbor presežnih sobaric, ker se ni odražala v delovni uspešnosti ali plači delavk.
sodba VIII Ips 55/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo dolžnost delodajalca, da v sodnem postopku dokaže pravilnost uporabe kriterijev za ohranitev zaposlitve, zlasti ocene delovne uspešnosti.
VDS sodba Pdp 1220/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno vključevanje psihološkega testa kot dodatnega kriterija, ki ni bil predviden v taksativno določenih merilih splošnega akta.
sodba VIII Ips 162/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo sodišča prve in druge stopnje preizkusiti, ali je delodajalec ob neobstoju meril za delovno uspešnost pravilno uporabil subsidiarna merila iz kolektivnih pogodb.
Sklep VIII Ips 133/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost uporabe kriterijev pri ocenjevanju delovne uspešnosti delavca, ki je bil določen kot trajno presežni delavec, pri čemer je tožnik trdil, da bi morali biti zaradi doseženih 9 točk uporabljeni dodatni korekcijski kriteriji.
Sodba VIII Ips 29/98 — Vrhovno sodišče