kritni kup
Sentenca
Kritni kup je institut, pri katerem lahko stranka, katere sopogodbenik je prekršil prodajno pogodbo, kupi po vrsti določeno (generično) stvar pri drugem prodajalcu in od kršitelja zahteva razliko med prvotno dogovorjeno kupnino in kupnino, plačano pri kritnem kupu (505. člen OZ). Institut je omejen na generične stvari, saj mora biti nadomestna stvar po lastnostih primerljiva s prvotno predmetno stvarjo. Kadar gre za individualno določeno stvar, izdelano po posebnem naročilu, pravil o kritnem kupu ni mogoče uporabiti, temveč se odškodninska odgovornost presoja po splošnih pravilih o povrnitvi škode zaradi kršitve pogodbe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da predmet pogodbe (varilna naprava) ni bil generična, temveč individualno določena stvar, izdelana po naročilu, zato ni šlo za kritni kup, temveč za splošno odškodninsko odgovornost.
VSRS Sodba III Ips 87/2018-3 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kritni kup ni samostojen jamčevalni zahtevek, temveč institut, ki zahteva predhodno obvestilo prodajalcu o nameravanem popravilu na njegove stroške.
VSM Sodba I Cp 934/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 265. člen OZ · 266. člen OZ · 468. člen OZ · 468. člen, odstavek 1 OZ · 479. člen ZPP · 212. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286.b člen ZPP · 7. člen ZVPot · 37. člen ZVPot · 37.b člen ZVPot · 37.b člen, odstavek 3 ZVPot · 37.c člen ZVPot · 37.c člen, odstavek 1 ZVPot · 37.c člen, odstavek 2