krivdna odgovornost
Sentenca
Krivdna odgovornost je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Pri presoji malomarnosti se upošteva standard skrbnosti, ki se pričakuje od povzročitelja glede na naravo njegove dejavnosti; od oseb, ki opravljajo strokovno dejavnost, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka, medtem ko se od drugih oseb pričakuje običajna skrbnost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev ustrezne zaščite (npr. protizdrsne zaščite) utemeljuje krivdno in ne objektivno odgovornost.
VSC Sklep Cp 119/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek, ker je ocenilo, da občasna prisotnost snega in ledu na stopnicah v zimskem času ne predstavlja opustitve dolžnega ravnanja vzdrževalca.
VSC sodba Cp 457/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica bi morala biti ob vremenskih razmerah bolj pozorna pri hoji, saj je bila prisotnost vlage na tleh v trgovini pričakovana in ustrezno označena.
VSL sodba II Cp 1517/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je neuspešno uveljavljala odgovornost toženke zaradi domnevno nevarne ureditve prehoda čez opuščene tirnice.
VSL sodba I Cp 1139/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik sam odgovoren za poškodbo, saj je paleto zložil na neustrezen in hiter način, pri čemer ni bilo dokazano, da bi bila paleta mokra ali pretežka.
VSL sodba II Cp 3243/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da padec na manjši lužici v suhem vremenu predstavlja vsakodnevni rizik, ki ga posameznik z običajno skrbnostjo lahko prepreči, zato tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
VSL sodba II Cp 2999/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V obravnavanem primeru je bilo dokazno breme glede ustreznega vzdrževanja 40 let starega pomivalnega stroja na strani tožene stranke.
VSL sklep I Cp 2033/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji krivdne odgovornosti izrecno in argumentirano oceniti izpovedi prič ter uradne ugotovitve inšpekcijskih organov glede obstoja varnostnih opozoril.
VSL sklep I Cp 754/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 2 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 106. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 5. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 5. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 5. člen, odstavek 1, točka 16 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 86. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 88. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 88. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 88. člen, odstavek 2 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen, odstavek 1 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen, odstavek 1, točka 3 Pravilnik o varstvu pri delu pre… · 91. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je ugotovilo, da pomanjkljivo čiščenje trave in plevela na stopnicah ni bilo v vzročni zvezi s padcem, saj bi povprečno skrben človek ob običajni hoji padec lahko preprečil.
VSC sodba Cp 11/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je bila namestitev živega ognja na premikajočem se vozu in stanje ob njem v danih okoliščinah nerazumna in neskrbna poteza same oškodovanke.
Sodba II Ips 447/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost podana zaradi opustitve dolžne skrbnosti lastnika pri vzdrževanju stopnic (odsotnost ograje, slaba osvetlitev, mokra podlaga brez opozorila).
VSC sodba CP 197/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo razmejitev dokaznega bremena pri dokazovanju stopnje krivde v primeru kraje vozila in neizpolnitve prevozne pogodbe.
Sodba II Ips 803/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da rokovanje z navito rolico materiala samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari, zato je odgovornost za škodo pri delu vezana na krivdno ravnanje oziroma nepravilno rokovanje.
VSL sodba II Cp 2775/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zatrjeval krivdno odgovornost zaradi prekomerne sile, ki jo je partner uporabil pri izvajanju vaje, kar presega rutinsko izvedbo.
VSL sodba II Cp 2293/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik bi se poškodbi lahko izognil z običajno skrbnostjo pri hoji, zato ni izkazal protipravnega ravnanja tožene stranke, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 3593/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče presodilo, da predložitev kataloga proizvajalca keramike ne dokazuje opustitve dolžnega ravnanja pri izgradnji bazenskih stopnic, saj ne predstavlja zavezujočega varnostnega standarda.
VSK sodba Cp 539/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da barva za lase ne predstavlja nevarne stvari, če se uporablja v skladu z navodili, zato ob pravilnih navodilih proizvajalca ni podana krivdna odgovornost za nastalo alergijsko reakcijo uporabnice.
VSM sodba I Cp 1210/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so nadrejeni ravnali malomarno, ker so vojaka z omejenim vidom razporedili na nočno vajo na neznanem terenu, pri čemer vojak ni bil soodgovoren, ker ni mogel predvideti nevarnosti.
Sodba II Ips 275/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila država odškodninsko odgovorna zgolj zato, ker je bila poškodba utrpena med obveznim služenjem vojaškega roka.
Sodba II Ips 551/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vodni tobogan ni nevarna stvar, zato se odgovornost upravljalca kopališča presoja po pravilih o krivdni odgovornosti in ne po pravilih o objektivni odgovornosti.
VSL sodba II Cp 23/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Krivdna odgovornost je bila utemeljena z opustitvijo dolžnega ravnanja delavcev, ki po čiščenju niso ustrezno označili spolzkih tal.
VSC sodba Cp 989/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo pomanjkljivosti v obrazložitvi elementov krivdne odgovornosti države za škodo, nastalo med služenjem vojaškega roka.
Sodba II Ips 632/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost utemeljena na ugotovljenih kršitvah pravil za izvajanje vojaške vaje s strani odgovornih oseb.
Sodba II Ips 342/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec tožene stranke ni krivdno odgovoren za poškodbo, saj je oškodovanec kot usposobljen jahač samostojno prevzel tveganje jahanja v maneži z blatno podlago.
VSM sodba I Cp 622/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila opredelitev kraja poškodbe kot 'neravna tla' preohlapna za utemeljitev kršitve dolžnega ravnanja toženke pri vzdrževanju javnega objekta.
VSK sklep I Cp 132/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Toženec je bil spoznan za odgovornega, ker je nevarno kaskadersko točko izvedel brez predhodnega dogovora, uskladitve in priprav s tožnikom, s čimer je odstopil od standardov skrbnosti povprečnega kaskaderja.
VSK sodba I Cp 577/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti vzdrževalca cest uporabilo merilo skrbnosti dobrega strokovnjaka v skladu z obveznostmi iz tedaj veljavnega Zakona o cestah.
VSK sodba in sklep I Cp 593/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila sporna presoja, ali je zavarovanec ravnal malomarno pri nadzoru nad konjem, ki je povzročil škodo.
VSL sklep I Cp 285/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je bila spoznana za krivdno odgovorno, ker ni odpravila vdolbine na doskočišču pri vojaški vaji in vojakov začetnikov ni ustrezno pripravila na izvajanje vaje.
Sodba II Ips 683/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je krivdno odgovorna za dodatno poškodbo vojaka, ker je kljub vedenju o zdravstvenih omejitvah odredila prekomerne telesne napore.
Sodba II Ips 117/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo, da mora toženec v okviru ugovorov deljene odgovornosti nositi trditveno in dokazno breme za svoje navedbe.
Sodba II Ips 480/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila krivdna odgovornost gostinca podana, ker je kljub vedenju o bolezni zaposlenega opustil preventivne ukrepe za preprečitev okužbe gostov.
Sodba II Ips 110/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri deljeni odgovornosti upoštevalo, da je smučar prevzel večje tveganje, ker se je spustil po progi, na kateri je videl teptalni stroj in vedel, da ni v celoti urejena.
Sodba II Ips 36/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je odgovorna za škodo, ker ni zavarovala nevarnega terena (vrtače) in udeležencev vojaške vaje ni opozorila na nevarnost, prav tako pa ni opravila ogleda terena pred vajo.
Sodba II Ips 337/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost delodajalca izključena, ker je bila poškodba posledica izključne nepazljivosti delavca pri uporabi kladiva.
VSK sodba Cp 1548/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost zavrnjena, ker je toženec uspešno dokazal, da ni ravnal protipravno oziroma da ni povzročil zatrjevanih poškodb.
VSL sodba I Cp 1398/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost za škodo razdelilo med organizatorja prireditve (80 %), ki je s časovnim pritiskom povzročil nevarne okoliščine, in oškodovanko (20 %), ki bi morala kot 13-letnica ravnati bolj previdno na spolzki površini.
VSC sodba Cp 1354/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je država krivdno odgovorna, ker zdravniška komisija pri naboru ni ustrezno upoštevala zdravstvenega stanja nabornika, kar je vodilo do njegove izpostavljenosti škodljivim razmeram in posledične bolezni.
VSL sodba II Cp 610/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da pomanjkljiva infrastruktura (manjkajoča stopnica v bazenu) utemeljuje krivdno in ne objektivne odgovornosti tožene stranke.
VSL sodba in sklep II Cp 1415/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo dolžnost delodajalca, da izvaja učinkovit nadzor nad delavci, ter soodgovornost delavca, ki ravna v nasprotju z varnostnimi navodili.
VSC sklep Cp 562/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo krivdno odgovornost inštruktorja, ker vojakov ni ustrezno poučil o tehniki padanja pred izvajanjem zahtevnejših vaj.
Sodba II Ips 467/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da objestno in nagajivo vedenje mladoletne osebe (zvonjenje) ne predstavlja pravnoodločilne okoliščine, ki bi utemeljevala soprispevek k nastali škodi ali razbremenitev krivdne odgovornosti povzročitelja.
Sodba II Ips 663/96 — Vrhovno sodišče