krivdna odškodninska odgovornost
Sentenca
Krivdna odgovornost za povzročeno škodo temelji na kršitvi dolžnosti skrbnega ravnanja, pri čemer mora povzročitelj ravnati tako, da ne ogroža drugih udeležencev v prometu ali dejavnosti. V primeru smučarskih nezgod je merilo za presojo krivde skladnost vožnje s pravili o varnosti na smučiščih, ki zahtevajo prilagoditev hitrosti in načina vožnje lastnemu znanju ter razmeram na progi (154. člen ZOR, 21. člen ZVJS). Če smučar s svojim ravnanjem krši ta pravila in s tem povzroči trčenje, je podana njegova odškodninska odgovornost za nastalo škodo.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Pravilnik o ukrepih za varstvo p…)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (Pravilnik o rednem vzdrževanju j…)
- Pravilnik o tehnični skladnosti tirnih vozil (Pravilnik o tehnični skladnosti…)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih…)
- Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Pravilnik o zagotavljanju varnos…)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO)
- Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Pravilnik o minimalnih tehničnih…)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (Pravilnik o nalaganju in pritrje…)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Pravilnik o standardih vzdrževan…)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Pravilnik o gradbiščih (Pravilnik o gradbiščih)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)
- Zakon o varstvu pri delu (ZVD)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je lastnik parkirišča odgovoren za škodo zaradi padca v ugreznjen in poškodovan jašek, ki je predstavljal nevarno nivojsko odstopanje od pohodne površine.
VSL Sodba II Cp 1374/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je odgovornost podana, ker je bila površina (inox podest) neizogibna in predvidljivo nadpovprečno zdrsljiva, delodajalec in imetnik objekta pa nista izvedla nobenega varnostnega ukrepa.
VSL Vmesna sodba II Cp 1700/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da enačenje zavržene kazenske ovadbe s krivo ovadbo ali umaknjene tožbe s šikanozno tožbo pomeni izvotlitev ustavne pravice do sodnega varstva.
VSL Sodba II Cp 1954/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da družbenik pravne osebe ne more uveljavljati odškodnine za lastno premoženjsko škodo, ki je posledica ničnosti pogodbe, sklenjene med to družbo in tretjo osebo.
VSL Sodba I Cp 923/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da 8 cm visok prag v trgovini sam po sebi ne predstavlja nevarnosti, ki bi od lastnika zahtevala namestitev posebnih opozorilnih napisov.
VSL Sodba I Cp 1399/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odškodninsko odgovoren za padec delavca, ker je bila povečana drsnost podesta posledica delavčeve opustitve čiščenja nečistoč, ki jih je sam nanesel na delovno površino.
VSM Sodba I Cp 675/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da ravnanje zdravstvenih organov pri presoji začasne nezmožnosti za delo ni predstavljalo protipravnega odstopa od dolžne skrbnosti.
VDSS Sodba Psp 187/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo odškodninsko odgovornost zaradi kaznivega dejanja grožnje, ki predstavlja protipravno ravnanje.
VSL Sodba II Cp 437/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je neregistrirano vozilo, s katerim lastnik zaradi neurejene dokumentacije ne more razpolagati, 'mrtev kapital', zato je upravičen do povračila zmanjšane vrednosti vozila.
VSL Sodba I Cp 87/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da med opravljanjem dela brez ustreznega zdravniškega spričevala in nastalo škodo ni obstajala vzročna zveza, zato je zahtevek zavrnilo brez nadaljnjega ugotavljanja škode.
VDSS Sodba Pdp 357/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi neobstoja vzročne zveze, saj je bila poškodba posledica tožnikovega nespoštovanja navodil o varnem delu.
VDSS Sodba Pdp 252/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec je odgovarjal krivdno zaradi kršitve interne prepovedi prevažanja nezdružljivih živali, kar je povečalo tveganje za nastanek škodnega dogodka.
VDSS Sodba Pdp 226/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 149. člen OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 158. člen OZ · 158. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen ZDR-1 · 179. člen ZDR-1 · 179. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 -
Sodišče je presodilo, da namestitev obrabljenega predpražnika brez protizdrsne zaščite predstavlja opustitev dolžne skrbnosti, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost.
VSC Sodba Cp 156/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izpostavilo, da delavec izvajalca del, ki opravlja delo na objektu, ni samodejno tretja oseba v razmerju do lastnika objekta, če je za varnost pri delu primarno odgovoren delodajalec.
VSC Sklep in sodba Cp 59/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je upravljavec javne površine odgovoren za škodo, ker pločnika ni ustrezno posipal in s tem ni zagotovil varne hoje v zimskih razmerah.
VSL Sodba II Cp 2082/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti gostinskega obrata za padec na neustrezno osvetljenem stopnišču upoštevalo tudi dolžno skrbnost oškodovanca pri hoji v temi.
VSL Sodba II Cp 1329/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje ocene tveganj in varnostnih ukrepov pri ročnem prenašanju bremen v konkretnem primeru ni bilo v vzročni zvezi z nastalo poškodbo delavca.
VSL Sodba II Cp 1798/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in škodo, ki naj bi nastala v postopku osebnega stečaja.
VSL Sodba in sklep I Cp 1775/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da verbalno izzivanje ne predstavlja soprispevka oškodovanca k nastanku fizičnih poškodb, ki so posledica fizičnega nasilja druge stranke.
VSL Sodba I Cp 406/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in strahu, nastalih ob poškodbi v lokalu, pri čemer je upoštevalo 40-odstotni soprispevek oškodovanca zaradi njegovega agresivnega obnašanja.
VSL Sodba I Cp 298/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odmera DDV s strani davčnega organa, ki temelji na presoji dokazov, ne predstavlja samovoljnega oziroma protipravnega ravnanja, četudi je bila kasneje pravna kvalifikacija posla sporna.
VSC Sodba Cp 74/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je odgovornost etažnih lastnikov utemeljilo na opustitvi vzdrževanja (manjkajoča protizdrsna varovala in držala) ter prisotnosti nevarnih okoliščin (mokra tla zaradi kondenza).
VSM Sodba I Cp 958/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 395. člen OZ · 395. člen, odstavek 1 OZ · 965. člen OZ · 965. člen, odstavek 1 Pravilnik o standardih vzdrževan… · 3. člen SZ-1 · 25. člen SZ-1 · 25. člen, odstavek 4 ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 185. člen ZPP · 185. člen, odstavek 1 -
Tožnik je pri delu ravnal malomarno, saj je kljub zavedanju o nevarnosti padca zaradi odsotnosti dvižne ploščadi nadaljeval z delom, kar izključuje odškodninsko odgovornost delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 493/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik se je poškodoval ob padcu na spolzkih tleh, ko je pomagal zavarovanki toženke pospraviti razbito steklo; sodišče je presodilo, da tožnik ni ravnal neskrbno.
VSL Sodba in sklep II Cp 2038/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejavnost varstva in vzgoje otrok v vrtcu, vključno z združevanjem otrok različnih starosti, sama po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost.
VSM Sodba I Cp 676/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da padec na spolzkem jašku za meteorne vode v konkretnem primeru ni bil posledica opustitve vzdrževanja, temveč nesrečnega naključja in pomanjkljive pazljivosti tožnika.
VSL Sodba I Cp 1383/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da padec kupca v trgovini zaradi občasne mokrote tal, ki jo lastnik s siceršnjim rednim vzdrževanjem ne more v celoti preprečiti, ne predstavlja kršitve dolžne skrbnosti in zato ne utemeljuje krivdne odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 828/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravnik stavbe ni odgovoren za padec na stopnišču, ker je bila ustrezna osvetlitev zagotovljena, prisotnost tujega predmeta na stopnicah pa je bila nepričakovan dogodek, ki ga upravnik ni mogel preprečiti.
VSL Sodba II Cp 1256/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati, da bi organizator s premalo strogim nadzorom ali neustreznim razporedom kajakov kršil dolžno skrbnost, kar bi vodilo do njegove krivdne odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 1485/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti za padec, saj madež na tleh ni bil opazen, toženka pa je zagotovila ustrezno organizacijo čistilne službe.
VSL Sodba II Cp 1066/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pohodna površina ni bila nevarna stvar, padec pa je bil posledica nesrečnega slučaja in pomanjkljive pazljivosti oškodovanca, ne pa protipravnega ravnanja lastnika prostorov.
VSL Sodba II Cp 1177/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati obstoja mokrote in spolzkosti tal kot protipravnega ravnanja delodajalca, zato zahtevek za odškodnino zaradi zdrsa pri delu ni bil utemeljen.
VSC Sodba Cp 235/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da običajna stopnica v poslovnem prostoru predstavlja običajen riziko, ki ga mora obiskovalec obvladovati z običajno pazljivostjo, zato opustitev posebnega označevanja stopnice ne predstavlja protipravnega ravnanja.
VSL Sodba II Cp 776/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da bolečine niso terjale zdravljenja z zdravili na recept in so ob jemanju tablet izzvenele, ne izključuje pravne relevantnosti telesnih bolečin.
VDSS Sodba in sklep Pdp 124/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo odgovornosti za poškodovanje stekla tuš kabine pri čiščenju kopalnice.
VSL Sodba I Cp 363/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila sporna dokazna vrednost fotografij kraja škodnega dogodka kot podlage za ugotavljanje protipravnosti ravnanja toženke.
VSL Sodba II Cp 495/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo odgovornosti delodajalca zaradi opustitve namestitve varovalne ograje na gradbenem odru.
VSRS Sklep II Ips 91/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je bila prisilna izselitev tožnika iz stanovanja protipravna, saj toženca nista imela pravne podlage za samopomoč, ne glede na vprašanje veljavnosti najemnega razmerja.
VSL Sodba II Cp 2062/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da izvedenec cestnoprometne stroke zaradi opustitve policijskega ogleda ni mogel izdelati popolne analize, ne sme iti v škodo oškodovanca, če ta uspe dokazati potek škodnega dogodka na drug način.
VSL Sodba II Cp 1635/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni uspel konkretizirano dokazati kršitev delodajalca glede zagotavljanja varnega dela in nadzora pri premeščanju bremen.
VDSS Sodba Pdp 627/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mokre in spolzke zunanje stopnice niso nevarna stvar, zato za padec na njih ne velja stroga objektivna odgovornost, temveč se presoja krivdna odgovornost upravljalca in lastna skrbnost oškodovanca.
VSC Sodba Cp 400/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot odškodninsko odgovornost priznalo stroške blokade računa in stroške predpravdnega zahtevka, ki so nastali zaradi neutemeljeno sproženega izvršilnega postopka.
VSC Sodba Cp 427/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, saj je bila ugotovitev škodnega dogodka predhodno vprašanje, ki ni bilo dokazano.
VSL Sodba II Cp 1248/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo odgovornost fitnes centra, ker je tožnik kot izkušen uporabnik napravo uporabljal pravilno, škodni dogodek pa je nastal v trenutku mirovanja, zato opustitev navodil ni bila v vzročni zvezi s škodo.
VSL Sodba II Cp 138/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da verbalno nasilje ne izključuje protipravnosti fizičnega napada in ne predstavlja podlage za soprispevek napadenega.
VSL Sodba I Cp 403/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje varnostne ograje na eni strani stopnišča ni v vzročni zvezi s padcem, saj tožnik ni izkazal, da bi bila ograja v danih okoliščinah potrebna za preprečitev prav tega padca.
VSL Sodba II Cp 222/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi delodajalec dopuščal nepravilno rokovanje s strojem, zato sodišče ni imelo podlage za ugotavljanje opustitve nadzora.
VSL Sodba II Cp 2141/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo odgovornost lastnika nepremičnine zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri odstranitvi mastnega madeža na tleh, kar je povzročilo padec obiskovalke.
VSC Sodba Cp 13/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da lastnik stanovanjske hiše odgovarja za opustitev ustreznega zavarovanja višinskih razlik na dvorišču, če te predstavljajo povečano nevarnost za padec obiskovalcev.
VSK Sklep I Cp 303/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je trener pri določitvi zaletišča na prvem treningu v sezoni ravnal s potrebno skrbnostjo ob upoštevanju psihofizičnih sposobnosti mladoletnega športnika in vremenskih razmer.
VSL Sodba II Cp 1785/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da lastnik objekta ni odškodninsko odgovoren za padec na mokrih tleh, saj je izvedel vse potrebne varnostne ukrepe, kot so namestitev predpražnikov, čistilnih preprog in redno čiščenje tal.
VSC Sodba Cp 427/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Toženka je bila spoznana za krivdno odgovorno zaradi slabega vzdrževanja stroja, pomanjkljivega izobraževanja delavcev in nezagotavljanja zaščitnih sredstev.
VDSS Sodba in sklep Pdp 540/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotavljalo obstoj temelja odškodninske odgovornosti v zvezi s fizičnim napadom in telesnimi poškodbami tožnice.
VSL Sodba I Cp 1422/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V konkretni zadevi je bila krivdna odgovornost presojana v okviru škodnega dogodka, povzročenega s fizičnim nasiljem (udarec s palico).
VSC Sodba Cp 323/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker višina stopnic oziroma podesta ni predstavljala nevarnega mesta, ki bi zahtevalo dodatno ograjo, padec pa je bil posledica tožnikove nepazljivosti pri hoji.
VSL Sodba II Cp 1547/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pločnik z neravnino še ustreza standardu normalne pohodne površine, ker je bila tožnica z neravnino seznanjena zaradi redne uporabe poti, hkrati pa je bila pot varna za tisoče drugih uporabnikov.
VSRS Sodba II Ips 52/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je poudarilo, da izvajalec zimske službe ni dolžan izvesti vseh možnih ukrepov, temveč le tiste, ki jih nalagajo predpisi in pravila stroke, pri čemer poledenelost zaradi naravnih razmer sama po sebi ne pomeni opustitve dolžne skrbnosti.
VSL Sodba II Cp 1206/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost zavarovanca utemeljilo na opustitvi dolžnega ravnanja, saj ta tožnice ni opozoril na spolzkost stopnišča po zalivanju rož.
VSC Sodba Cp 250/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zlom veje zaradi ekstremnih vremenskih razmer (žledoloma) predstavlja naključje, ki ga ni mogoče pripisati opustitvi dolžnega vzdrževanja dreves s strani toženca.
VSM Sodba I Cp 413/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke ni bila izkazana, saj med očitanimi kršitvami internih aktov o varstvu pri delu in nezgodo ni bilo mogoče ugotoviti vzročne zveze.
VSL Sodba II Cp 756/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Padec zaradi zdrsa na tleh ne predstavlja objektivne odgovornosti, saj nevarnost ne izhaja iz stvari same, temveč iz ravnanja osebe, zato se presoja v okviru krivdne odgovornosti.
VSL Sodba III Cp 714/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilnega pritrjevanja tovora na vozilu, kar predstavlja kršitev skrbnega ravnanja, ne glede na ravnanje voznika za njim.
VSL Sodba I Cpg 418/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oškodovanki ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, ker so slabi svetlobni pogoji na delovnem mestu onemogočili zaznavo ovire, kar izključuje njen soprispevek k nastanku škode.
VSL Sodba I Cp 177/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost organizatorja dela podana, ker je tožnika prosil za pomoč pri košnji, mu izročil orodje, ga ni opozoril na nevarnosti in ni poskrbel za varno delovno razdaljo, pri čemer je sam kosil v neprimerni obutvi na rosi, kar je privedlo do zdrsa.
VSC Sodba Cp 422/2019 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je fitnes center odgovoren za poškodbo uporabnika, ker ni zagotovil ustreznega usposabljanja zaposlenih in uporabnikov za varno uporabo multifunkcijske naprave.
VSL Sodba I Cp 1989/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni uspel dokazati protipravnosti ravnanja toženca, saj je bilo toženčevo ravnanje utemeljeno z nujnostjo preprečitve škode na solastni stvari.
VSL Sodba II Cp 1809/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ročno čiščenje bolnišničnega hodnika ob postavitvi opozorilnih tabel in uporabi protizdrsnih tal ne predstavlja protipravnega ravnanja, četudi bi interna navodila sicer predvidevala strojno čiščenje.
VSL Sodba II Cp 1740/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da organizacija čistilne službe z odzivnikom na klic zadosti standardu profesionalne skrbnosti, saj tožnica ni dokazala pomanjkljivosti v organizaciji ali predhodnih škodnih dogodkov, ki bi terjali strožje ukrepe.
VSL Sodba I Cp 642/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Upravljalec parkirišča je odgovoren za padec na poledeneli površini, ker kljub vedenju o zastajanju vode v neravninah asfaltne površine ni izvedel zadostnih ukrepov (posipanja) v zimskih razmerah.
VSL Sodba II Cp 707/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost upravljavca javne površine zaradi poškodb na poti (luknje, izruvane kocke) in ugotovilo, da površina ni več omogočala varne uporabe.
VSL Sodba II Cp 804/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati pomanjkljivosti v nadzoru ali ravnanju zavarovanke toženke, saj varovanec pred dogodkom ni kazal znakov neobvladljivosti, o katerih bi moral biti delodajalec obveščen.
VSRS Sodba II Ips 161/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odstranitev rešetk na javni pohodni površini ni bila dogodek, na katerega bi bila občina oziroma komunalno podjetje v danem trenutku dolžna takoj odreagirati, zato opustitev ni bila krivdna.
VSL Sodba II Cp 402/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv verbalnega konflikta na morebitno deljeno odgovornost oškodovanca v primeru fizičnega napada.
VSL Sodba I Cp 412/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je opustitev vgradnje protipovratne lopute pri objektu, ki leži pod nivojem kanalizacijske cevi, ključni vzrok za škodo, zaradi česar odgovornost upravljavca kanalizacijskega sistema ni podana.
VSL Sodba I Cpg 285/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo pomen strokovne usposobljenosti izvedenca otorinolaringologa pri presoji vzročne zveze med enkratnim zvočnim dogodkom in okvaro sluha.
VSL Sodba in sklep I Cp 2544/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da fizični napad na osebo ne predstavlja dovoljene samopomoči, saj mora biti samopomoč zgolj obrambno dejanje, ki je sorazmerno z nevarnostjo.
VSL Sodba II Cp 2426/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je lastnik lesenih stopnic ravnal protipravno, ker je dopustil, da so stopnice zaradi delovanja namakalnega sistema postale mokre in spolzke, kar je povzročilo padec obiskovalca, ne da bi slednji nevarnost lahko pravočasno zaznal.
VSC Sodba Cp 97/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Toženki sta bili odgovorni za škodo zaradi opustitve vzdrževanja pohodnih delov stopnic, saj je bil nastanek škode zaradi njihovega stanja predvidljiv.
VSL Sodba I Cp 74/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nezaščiten ročaj jaška, ki gleda iz zemlje, sam po sebi sicer ni nevarna stvar, vendar postane vir protipravnega ravnanja upravljalca, če ni ustrezno zavarovan.
VSC Sodba Cp 86/2019 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bila odškodninska odgovornost tožencev presojana v kontekstu škode, nastale v pretepu.
VSM Sodba I Cp 254/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da opustitev zavarovanja drseče površine v zdravilišču predstavlja kršitev standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL Sodba II Cp 2471/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravljalec javne površine ne odgovarja za škodo zaradi padca zdravega drevesa ob izrednem vremenskem dogodku, saj ni bilo mogoče pričakovati takega razvoja dogodkov in s tem povezane dolžnosti preventivnega zaprtja vseh površin.
VSL Sodba II Cp 38/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni konkretizirala protipravnega ravnanja toženca, vzročne zveze in nastale škode zaradi domnevne razžalitve dobrega imena.
VSM Sodba I Cp 146/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da intenzivnost strahu zaradi grožnje lahko poveča predhodno ravnanje povzročitelja proti tretji osebi, vendar to ne pomeni, da je škoda nastala kot posledica tega ravnanja proti tretjemu, če je tožbeni zahtevek vezan na neposredno grožnjo tožnici.
VSL Sodba II Cp 26/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je trgovina soodgovorna za padec kupca zaradi spolzkih tal, ki so nastala kot posledica predvidljivega ravnanja kupcev pri prebiranju sadja, hkrati pa je tožnici pripisalo 30-odstotno soodgovornost zaradi pomanjkljive pozornosti na pohodno površino.
VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 1773/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je lastnik poti ravnal malomarno, ker se je pri vzdrževanju zanašal izključno na delovanje sistema talnega gretja in ni zagotovil ustreznega nadzora ter čiščenja poledenelih površin.
VSL Sodba II Cp 1809/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V obravnavanem primeru toženi stranki ni bilo mogoče očitati krivde, saj delovni proces ni vseboval elementov protipravnega ravnanja ali opustitve dolžnega nadzorstva.
VDSS Sodba Pdp 624/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Upravljalec javne površine (klančine) bi moral uporabnike informirati o nevarnosti spolzkega spusta v morje s postavitvijo opozorilne table ali fizično preprečitvijo dostopa.
VSL Sodba in sklep II Cp 1696/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec krivdno odgovoren za poškodbo delavca, ker ni zagotovil ustrezne zaščitne obutve za delo na razmočenem in blatnem terenu.
VSC Sodba Cp 458/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med poškodovanostjo stopnic, slabo osvetljenostjo ali odsotnostjo oprijemala ter nastalim padcem.
VSL Sodba I Cp 2136/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo padca na mokrih tleh ne dokazuje protipravnega ravnanja zavarovanca, če oškodovanec ne navede konkretnih dejstev o kršitvi dolžne skrbnosti (npr. opustitev opozorila).
VSL Sodba II Cp 1518/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik površin ni odgovoren za padec pešca na poledeneli vdolbini, saj je moral pešec v zimskih razmerah pričakovati poledico in se gibati z ustrezno previdnostjo, lastnik pa ni opustil pravočasnega čiščenja površin.
VSRS Sodba II Ips 177/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V primeru nezgode na stopnici se odgovornost lastnika oziroma zavarovanca presoja skozi prizmo opustitve dolžne skrbnosti, kot je npr. neustrezna označitev ovire v prostoru.
VSM Sodba I Cp 930/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da poledenela tla sama po sebi ne pomenijo nevarne stvari, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost, temveč je treba odgovornost izvajalca zimske službe presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 1017/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji vzročne zveze v medicinski zadevi uporabilo izvedence medicinske stroke, ker sama ni razpolagala s potrebnim strokovnim znanjem za ugotovitev mehanizma nastanka poškodbe.
VSM Sodba I Cp 816/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila presoja osredotočena na opustitev dolžne skrbnosti upravljalca športnega objekta pri zagotavljanju varnih poti za obiskovalce.
VSRS Sodba II Ips 196/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavzelo stališče, da tožnik ni prispeval k nastanku poškodb, saj ni dokazano, da bi prepir začel z verbalnim konfliktom, temveč ga je začel toženec.
VSL Sodba I Cp 1281/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati nastanka škodnega dogodka in odgovornosti vzdrževalca ceste za nepravilno izvedeno zaporo poplavljene ulice.
VSL Sodba I Cp 1010/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da protipravnost ni podana, če površine, na katerih je prišlo do padca, ustrezajo varnostnim standardom, zaradi česar upravljalec ni dolžan dodatno opozarjati na njihovo stanje.
VSRS Sklep II DoR 215/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji vzročne zveze kot življenjsko sprejelo, da lahko tudi ob uporabi tehnično ustrezne lestve oseba izgubi ravnotežje zaradi nepričakovanega zunanjega udarca v lestev.
VSL Sodba I Cp 187/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi bila tožena stranka odškodninsko odgovorna za posredno škodo v obliki izpada prodaje vitrine.
VSL Sodba I Cpg 379/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje posebnega predpisa o tehnični izvedbi pokrova nad jaškom ne izključuje odškodninske odgovornosti, če je opustitev zavarovanja nevarnega mesta v nasprotju s splošno dolžnostjo skrbnega ravnanja.
VSL Sodba II Cp 4/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 10. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je toženec s fizičnim napadom (udarcem s pestjo) ravnal protipravno in povzročil škodo, ne da bi za to obstajala podlaga v krivdi oškodovanca.
VSL Sodba II Cp 524/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme o primernosti stopnic za varno uporabo in zadostni skrbnosti pri njihovem vzdrževanju na toženi stranki.
VSL Sklep I Cp 366/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni dokazal, da so poškodbe nastale na način, kot ga je zatrjeval v tožbi, kar je potrdil tudi izvedenec travmatolog.
VSL Sodba I Cp 2412/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik lokala ni odškodninsko odgovoren, ker je z rednim čiščenjem, uporabo predpražnika in ogrevanjem prostora zadostil standardu skrbnosti za ohranjanje varne pohodne površine.
VSL Sodba I Cp 2797/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec odgovoren za padec na mokrih stopnicah zaradi opustitve namestitve zadostnega števila protidrsnih trakov, kljub uporabi sicer ustreznega materiala za zunanje površine.
VSL Sodba II Cp 2364/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo več kot 50-odstotno verjetnost, da je zdrs povzročilo luščenje materiala na stopnicah, ki ga tožnica ni mogla zaznati.
VSL Sodba II Cp 730/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 135. člen Pravilnik o ukrepih za varstvo p… · 22. člen Pravilnik o ukrepih za varstvo p… · 23. člen Pravilnik o ukrepih za varstvo p… · 24. člen Pravilnik o ukrepih za varstvo p… · 56. člen ZPP · 10. člen ZPP · 315. člen ZPP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da delavcu ni moč očitati neskrbnega ravnanja zaradi neuporabe lestve, ker mu delodajalec ni izdal navodil za njeno uporabo in ni nadzoroval varnega opravljanja dela.
VSL Sodba II Cp 2161/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru mokre talne podloge v javni ustanovi, ki sicer ustreza varnostnim standardom, opustitev namestitve opozorilnih tabel ne pomeni protipravnega ravnanja, ker tla niso bila nevarna.
VSC Sodba Cp 552/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je odgovornost lastnika trgovine utemeljilo na opustitvi dolžne skrbnosti pri vzdrževanju avtomatskih vrat, saj je do škodnega dogodka prišlo zaradi motenega delovanja senzorjev, ki ga zaposleni niso pravočasno zaznali.
VSL Sodba II Cp 2233/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost učitelja smučanja utemeljena na opustitvi dolžnega nadzora in dajanja navodil otroku glede na njegovo starost in smučarske sposobnosti.
VSL Sodba II Cp 2447/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik trgovine ni odškodninsko odgovoren za padec na mokrih tleh, saj je bila preglednost dobra, tožnica pa bi ob povprečni skrbnosti morala opaziti oviro na tleh.
VSL Sodba II Cp 2328/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je pri presoji odgovornosti šole za poškodbo pri športni vzgoji ugotovilo, da je bila vaja na plezalu primerna za dijake tretjeletnikov srednje šole, upoštevajoč njihovo predhodno usposobljenost ter telesno konstitucijo tožnice.
VSK Sodba I Cp 415/2017 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ-A · 131. člen OZ-A · 132. člen OZ-A · 135. člen OZ-A · 149. člen OZ-A · 179. člen -
Delodajalec ne odgovarja za poškodbo delavca, ki je nastala med samovoljnim opravljanjem fizioloških potreb v neurejenem okolju, če so bile sicer zagotovljene ustrezne sanitarije.
VSL Sodba II Cp 1569/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka odgovarja za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti oddajanja vozila v leasing in za zmanjšanje vrednosti vozila, ker ga je protipravno zadrževala kljub pravnomočni sodbi o lastništvu.
VSL Sodba II Cp 2296/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presojalo odgovornost upravljalca igrišča za padec obiskovalke na povezovalni poti zaradi neustrezne protizdrsne zaščite in pomanjkljivih opozoril.
VSRS Sklep II Ips 46/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec krivdno odgovoren za škodo, ker ni ustrezno vzdrževal varnostnih ventilov na cisterni in delavcu ni podal navodil za varno ukrepanje ob izrednem dogodku.
VSL Sodba II Cp 87/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da padec na mokrih tleh v trgovini na oddelku sadja in zelenjave predstavlja nesrečno naključje, saj od trgovca ni mogoče zahtevati nenehnega nadzora nad vsako površino v vsakem trenutku.
VSL Sodba II Cp 2284/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V tej sodbi je bila odgovornost vzdrževalca ceste podana zaradi opustitve ustreznega zavarovanja jaška (manjkajoč pokrov, pomanjkljiva signalizacija), kar je privedlo do padca oškodovanke.
VSL Sodba I Cp 2098/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so etažni lastniki kot lastniki zgradbe dolžni skrbeti za varno hojo po stopnišču, kar vključuje vzdrževanje razsvetljave in odstranjevanje nevarnih snovi (madežev), opustitev teh dejanj pa predstavlja kršitev dolžne skrbnosti.
VSM Sodba I Cp 1163/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da toženec v celoti odgovarja za telesno poškodbo tožnice, saj verbalne žalitve ne opravičujejo fizičnega napada, še posebej ob upoštevanju razlike v moči med strankama.
VSL Sodba I Cp 1295/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora v ponovljenem postopku presoditi, ali je posek dreves v nasprotju z izrecno prepovedjo pristojne osebe mogoče šteti za protipravno ravnanje v smislu 131. člena OZ.
VSL Sklep I Cp 1486/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poledenele površine v zimskih razmerah predstavljajo običajno nevarnost, s katero morajo pešci računati, in niso nevarne stvari v smislu 131. člena OZ.
VSL Sodba II Cp 2013/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji odgovornosti za padec v garažni hiši celovito oceniti, ali je bila spolzkost tal posledica običajnih zimskih razmer ali pa povečane, nepričakovane nevarnosti (npr. mastnih madežev), ki je oškodovanec ni bil dolžan predvideti.
VSL Sklep I Cp 1258/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost delodajalca podana zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri vzdrževanju vrat dvigala, za katera je bilo znano, da so poškodovana in omogočajo odprtje, tudi ko dvigala ni na postaji.
VSC Sodba Cp 322/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je zavrnilo navedbe o silobranu, ker toženec ni dokazal, da bi se branil pred tožnico, pri čemer je sodišče sledilo tožničinemu opisu dogodka.
VSL Sodba I Cp 1181/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka nosi dokazno breme tudi v primerih, ko toženec zanika očitano ravnanje, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.
VSL Sodba I Cp 1487/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor sokrivde, ker je tožena stranka skušala z ugovorom spremeniti dejansko stanje, ki je bilo že pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku.
VSL Sodba I Cp 1385/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je opustitev izklopa električnih porabnikov pred zapustitvijo objekta nedopustno ravnanje, ki je v vzročni zvezi z nastalim požarom.
VSL Sklep I Cp 1384/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soprispevka nepravilno ovrednotilo razmerje med delodajalčevo dolžnostjo usposabljanja in delavčevo odgovornostjo.
VSL Sklep II Cp 1064/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da mora biti dokazni standard za protipravnost ravnanja trenerja pri športni dejavnosti prilagojen dejstvu, da oškodovanec nima enakega strokovnega znanja kot trener.
VSL Sklep II Cp 337/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da občasna prisotnost tujkov na tleh (npr. jagode grozdja) ne pomeni avtomatične kršitve dolžnosti skrbnega vzdrževanja tal, če trgovec izvaja redno čiščenje.
VSL Sodba II Cp 1254/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Spolzkost dvorišča zaradi naravnega pojava slane v zimskem času je ocenjena kot običajen rizik, pri katerem padec ob neustrezni obutvi ne predstavlja protipravnega ravnanja lastnika.
VSL Sodba II Cp 1003/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravljavec cest ne odgovarja za škodo zaradi padca v jašek, če je do manjkajočega pokrova prišlo zaradi naključnega dejanja tretje osebe (odtujitve), ki ga upravljavec ni mogel pravočasno zaznati ali preprečiti.
VSL Sodba II Cp 1156/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da se od delodajalca kot profesionalca pričakuje poznavanje temeljne zakonodaje, zato zamolčanje dejstev s strani delavca v sodnem postopku ne pomeni nujno protipravnega škodnega ravnanja.
VSL Sodba I Cp 264/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da marmornata tla niso nevarna sama po sebi in da je tožena stranka z organizacijo rednega čiščenja zadostila standardu skrbnega ravnanja, s čimer je izključila svojo krivdno odgovornost za padec tožnice.
VSL Sodba II Cp 758/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da opustitev postavitve opozorilne table na vlažnih tleh po mokrem čiščenju predstavlja protipravno ravnanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 448/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za padec na stopnišču, ker so bile stopnice ustrezne kvalitete, širine in primerno osvetljene, s čimer je bila zagotovljena varna hoja.
VSL sodba II Cp 621/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da od lastnika hotela ni mogoče zahtevati, da vsakega gosta posebej seznanja z uporabo ležalnika, niti ni podana odgovornost, če se ležalnik sesede po tem, ko ga je gost samostojno izbral in začel uporabljati.
VSL sodba II Cp 3355/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti za padec pred trgovino izpostavilo pričakovano povprečno skrbnost kupca pri gibanju po parkirišču in dostopnih poteh.
VSL sodba in sklep II Cp 2430/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 171. člen OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 965. člen Pravilnik o zahtevah za zagotavl… · 11. člen Pravilnik o zahtevah za zagotavl… · 11. člen, odstavek 1 Pravilnik o zahtevah za zagotavl… · 11. člen, odstavek 3 Pravilnik o zahtevah za zagotavl… · 9. člen ZPP · 154. člen -
Sodišče je presodilo, da vzdrževalec ceste ni krivdno odgovoren za škodo zaradi padajočega kamenja, ker oblika in stabilnost pobočja pred dogodkom nista kazali na nevarnost, ki bi zahtevala dodatne varnostne ukrepe.
VSL sodba II Cp 2281/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mokra tla v kleti med trgatvijo predstavljajo običajen riziko, za katerega lastnik zidanice ni dolžan zagotavljati posebnih varnostnih ukrepov, kot je zaščita s folijo.
VSL sodba I Cp 2407/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da solastniki odgovarjajo za škodo zaradi nevzdrževanja steklenih vrat, pri čemer steklena vrata sama po sebi niso nevarna stvar, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost.
VSC sodba Cp 491/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji protipravnosti upoštevalo naravno okolje (gozd), kjer je lomljenje vej naraven proces, ki ga ni mogoče v celoti preprečiti, če je sicer vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem.
VSL sodba II Cp 2732/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj pravnomočne sodbe ne predstavlja avtomatične podlage za regresni zahtevek, če je toženec prevzel samostojne obveznosti v zvezi z opravljanjem storitev.
VSL sodba I Cpg 1548/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi kršitve izrecne prepovedi delodajalca glede uporabe lestve sam odgovarja za škodo, ne glede na morebitno neustreznost lestve.
VSL sodba III Cp 2471/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravljavec parkirne hiše ni odškodninsko odgovoren, če površine ustrezajo varnostnim standardom in se redno pregledujejo, saj od njega ni mogoče pričakovati nesorazmerno pogostih kontrolnih obhodov po začetku obratovanja.
VSL sklep III Cp 2474/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba v primerih, ko obstaja možnost očitka neustreznega ravnanja ali opustitve, škodni dogodek presojati v okviru krivdne odgovornosti.
VSL sklep II Cp 2049/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da seznanjenost zaposlenih z motnjami v vodovodni oskrbi ne bi preprečila škode, saj vzrok za poškodbo ni bilo pomanjkanje vode samo po sebi, temveč nepredviden pok v ceveh.
VSRS sodba II Ips 166/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da delo na lestvi na višini 1,5 metra ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato se odgovornost za škodo, nastalo zaradi padca z nje, presoja po pravilih o krivdni odgovornosti.
VSL sodba II Cp 2007/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Trditve toženca, da so bila delovna sredstva kvalitetna in primerna ter da je z njimi ravnal skrbno, predstavljajo trditve o ekskulpacijskih razlogih.
VSC Sklep Cp 241/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da padec na razlitem mlečnem izdelku v trgovskem prostoru predstavlja običajen riziko in nesrečno naključje, zato ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju upravljavca prostora.
VSL sodba II Cp 864/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da šolsko igralo ob normalni uporabi ne predstavlja nevarne stvari in da tožnik ni uspel dokazati krivdnega ravnanja šole.
VSL sodba II Cp 1362/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost za poškodbo otroka na igrišču, pri čemer je izpostavilo, da uporaba igral, ki ne ustrezajo varnostnim standardom, predstavlja kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja.
VSL sodba II Cp 1562/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik stanovanjske hiše ni odškodninsko odgovoren za padec obiskovalca v neosvetljenem prostoru, saj opustitev osvetlitve ali opozorila v zasebnem prostoru v obravnavanem primeru ni predstavljala nedopustnega ravnanja, temveč nesrečno naključje.
VSL sodba III Cp 1015/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila ugotovljena izključna krivdna odgovornost zavarovanca toženke za padec pešca na neočiščeni in neposipani javni površini.
VSM sodba I Cp 738/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec krivdno odgovoren zaradi zagotovitve drsnih tal, medtem ko je bil oškodovanec soodgovoren, ker pri montažerskih delih ni uporabil stabilnejše A-lestve.
VSM sodba I Cp 625/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni krivdno odgovoren, ker ni kršil predpisov o tehnični skladnosti tirnih vozil, tožnik pa je kot strokovnjak ravnal malomarno, ker ni upošteval varnostnih tveganj pri uporabi vrat v službenem vagonu.
VDSS sodba Pdp 916/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je treba ugotoviti, ali je gostitelj opustil dolžno skrbnost s tem, da ni poskrbel za odstranitev mokrote s tal, ki je povzročila padec gosta.
VSL sklep II Cp 262/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je lastnik hiše odgovoren za padec zaradi morebitnega nanosa peska na stopnice, pri čemer se je osredotočilo na vprašanje skrbnosti in vzročne zveze.
VSL sodba II Cp 204/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trgovcu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti, če je zagotovil redno čiščenje tal, saj od zaposlenih ni mogoče pričakovati neprekinjenega nadzora nad vsakim predmetom, ki ga na tla odvržejo stranke.
VSK sodba I Cp 601/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da mokra in zasnežena tla na zasebnem dvorišču predstavljajo običajen rizik, na katerega lastnika ni treba posebej opozarjati, saj bi moral povprečen človek v zimskih razmerah takšne pogoje pričakovati.
VSL sodba II Cp 3423/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mokra tla v trgovini sama po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, zato je treba odgovornost presojati na podlagi krivdnega standarda, pri čemer je bila organizacija čistilne službe v skladu z razumnimi pričakovanji.
VSM sodba I Cp 855/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je organizator čistilne akcije odškodninsko odgovoren za poškodbe udeleženca, ker ni zagotovil ustreznih zaščitnih sredstev (rokavic) za ravnanje z odpadki.
VSL sodba II Cp 2367/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Organizator športnega dogodka je krivdno odgovoren za škodo, ker ni zagotovil varnostnih ukrepov (redarji, ograje, opozorilne table) in tekačev ni nedvoumno seznanil s potekom treninga v nasprotni smeri.
VSL sodba II Cp 2989/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik trgovskega centra ni dolžan fizično preprečiti dostopa do mirujočih tekočih stopnic, saj nedelovanje stopnic samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja.
VSL sodba I Cp 2469/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odškodninsko odgovoren za padec delavke na hodniku, ker je delavka priznala, da med hojo ni bila pozorna na tla, čeprav je vedela, da poteka čiščenje prostorov.
VSL sodba II Cp 2484/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da so bile poškodbe na stopnišču dovolj očitne, da bi jih povprečen uporabnik z dolžno mero pozornosti moral zaznati, zato je pritožbeno sklicevanje na nepričakovanost poškodbe zavrnilo.
VSL sodba II Cp 2595/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da opustitev sanacije reže v tleh, ki za povprečnega obiskovalca ni bila vidna in v katero se je zagozdila peta obuvala, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in podlago za odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 2863/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovanka soodgovorna za nastalo škodo, ker zaradi nepazljivosti ni opazila očitne ovire (lesene deske) na poti, ki jo je dobro poznala in bi se ji lahko izognila z uporabo varnejše poti.
VSL sodba II Cp 2330/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnik lokala ni odgovoren za padec obiskovalke na mokrih stopnicah, saj se od njega ne zahteva nenehno čiščenje mokrote, ki jo prinesejo obiskovalci, oškodovanka pa bi morala svojo hojo prilagoditi razmeram.
VSL sodba II Cp 2180/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V konkretnem primeru delodajalec ni odgovarjal za dejanje roparja, ker delo blagajničarke ni štelo za nevarno dejavnost, ki bi terjala objektivno odgovornost, kršitev dolžnosti varstva pa ni bila dokazana.
VSRS sodba VIII Ips 186/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost delodajalca utemeljilo na opustitvi dolžne skrbnosti, ker vodja del ni ustavil nevarne operacije spuščanja udarnega kladiva v neposredni bližini delavcev.
VSM sodba I Cp 765/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da upravljavec golf igrišča ni krivdno odgovoren za padec obiskovalke na strmi poti, ker se je oškodovanka zavestno izpostavila znanemu riziku in bi morala za svojo varnost poskrbeti sama.
VSL sodba II Cp 1606/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev klopi v garderobi vrtca ne predstavlja protipravnega ravnanja, saj gre za običajen riziko, ki ga mora obiskovalec ob povprečni skrbnosti opaziti.
VSL sodba I Cp 1164/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni izvedlo dokazov o trditvah, da zunanje stopnice niso bile zgrajene v skladu z gradbenimi standardi in da so bile obložene z neustreznimi ploščicami brez protizdrsne zaščite.
VSL sklep I Cp 1297/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti voznika, ki ni uspel ovreči domneve krivde za nastalo škodo.
VSK Sodba in sklep I Cp 180/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej sodbi je bila odgovornost za škodo zaradi zdrsa snega s strehe opredeljena kot krivdna, pri čemer se je presojalo tudi vprašanje ustreznosti nameščenih snegolovov in morebitnega soprispevka oškodovanca zaradi parkiranja na neoznačenem mestu.
VSL sodba II Cp 500/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati krivdne odgovornosti delodajalca, saj ni izkazal, da bi bila uporaba drugačnega orodja (izvlečne žage) nujno potrebna za preprečitev konkretne poškodbe pri sečnji vej.
VSL sodba II Cp 755/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da koncesionar za vzdrževanje dreves odgovarja za škodo, ker opustitev obrezovanja predstavlja krivdno ravnanje, vremenske razmere (žled) pa niso izključile njegove odgovornosti, saj bi bilo drevo ob ustreznem vzdrževanju stabilno.
VSC sodba Cp 79/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev zavarovanja spolzkih površin (npr. s keramičnimi ploščicami obloženih stopnic) po razlitju tekočine predstavlja kršitev dolžne skrbnosti, pri čemer ne obstaja vnaprej določen časovni okvir za odpravo nevarnosti, temveč se presoja vsak primer posebej.
VSL sklep II Cp 160/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je ugotovilo protipravnost ravnanja varnostnika, ki je prekoračil pooblastila s fizičnim nasiljem, grožnjami in prisilnim zadrževanjem oškodovanca.
VSL sodba I Cp 228/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je opustitev dolžnega ravnanja podana, če plinska jeklenka zapusti polnilnico z odprtim varnostnim ventilom, kar predstavlja krivdno ravnanje zavarovanca toženke.
VSRS sodba II Ips 41/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odgovoren za padec delavca na mokrih tleh, če je bila organizacija dela in čiščenja tal v okviru delovnih zadolžitev delavca ustrezna in ni bilo dokazano neobičajno stanje tal.
VSL sodba II Cp 3300/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je neuspešno uveljavljala ekskulpacijo zaradi višje sile pri škodi, nastali zaradi padca drevesa na daljnovod.
VSL sodba I Cp 91/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo odgovornost lastnika ceste za škodo, nastalo zaradi kamna na cesti.
VSL sodba II Cpg 1002/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je stvarna služnost prenehala po samem zakonu zaradi neizvrševanja pravice v zakonsko določenem roku, kar je izključilo protipravnost ravnanja toženih strank.
VSC sodba Cp 507/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo vprašanje subjektivne odgovornosti v primeru zdrsa na spolzkih tleh, pri čemer je izpostavilo dolžnost oškodovanca do samozaščitnega ravnanja in potrebne previdnosti.
VSC sklep Cp 526/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da pešec na urejeni javni površini ni dolžan ves čas gledati pod noge, zato nepričakovana vdolbina v pločniku ne utemeljuje soodgovornosti oškodovanca.
VSL sodba II Cp 2765/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila vgradnja navadnega namesto varnostnega stekla v poslovnem prostoru s frekventnim prehodom ljudi protipravna opustitev dolžnega ravnanja.
VSL sodba II Cp 3026/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila krivdna odgovornost izvajalca gradbenih del utemeljena z nastankom škode (vdor vode, razpoke) na sosednjem objektu zaradi izvajanja sanacijskih del.
VSL sodba I Cp 1961/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da predpražnik na podestu pred vhodom v gostinski lokal ne predstavlja nepričakovane ovire, ki bi utemeljevala izključno odgovornost lastnika.
VSM sodba I Cp 1027/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da toženkin zavarovanec ni ravnal protipravno, saj je tožnik kršil izrecno prepoved plezanja po opažnih stenah, čeprav je imel na voljo varen prehod.
VSRS sodba II Ips 294/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da delodajalec ni odškodninsko odgovoren za padec zaposlene na zunanjih stopnicah v zimskih razmerah, ker je bila zaposlena s stanjem stopnišča dobro seznanjena in je zanj celo skrbela, zato bi morala pri hoji ravnati z večjo previdnostjo.
VSL sodba III Cp 2603/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odgovornost za škodo zaradi padca na mokrih ploščicah v stanovanjski hiši, kjer je bila izključena objektivna odgovornost in preverjana krivdna odgovornost zaradi opustitve dolžnega ravnanja.
VSM sodba I Cp 1165/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da varovanje športnih prireditev s strani policije samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato se odgovornost presoja po načelu krivde in ne po načelu objektivne odgovornosti.
VSL sklep II Cp 2014/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru ni bila podana krivdna odgovornost, saj so bile ploščice varne, padec pa je bil pripisan sferi oškodovanke.
VSL sodba II Cp 1996/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno zatrjeval krivdno odgovornost delodajalca zaradi pomanjkljivih navodil pri izvedbi vaje samoobrambe.
VSL sodba II Cp 1587/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost utemeljilo na opustitvi dolžnega opozorila na nevarnost zaradi nepritrjenih stopnic brez držal.
VSM sodba I Cp 391/2014. — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila opustitev namestitve varovala na karniso objektivno predvidljiv vir nevarnosti za nastanek škode, ne glede na to, da so bile konkretne posledice dogodka malo verjetne.
VSM sodba I Cp 204/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec v primeru padca na stopnišču dokazati sam potek škodnega dogodka, še preden se preide na presojo odgovornosti lastnika stavbe.
VSL sodba I Cp 1638/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu, saj ni konkretizirala, katero dolžnostno ravnanje je toženka opustila pri vzdrževanju parkirišča, da bi preprečila nastanek oljnega madeža.
VSM sodba I Cp 214/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo odgovornosti na gradbišču treba uporabiti specialne predpise o varnosti in zdravju pri delu (npr. ZGO-1, uredbe), ne pa zgolj splošnih določb obligacijskega prava.
VSC sodba Cp 762/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da garderobne omarice niso nevarna stvar in da je bil nadzor vzgojitelja v konkretnem primeru ustrezen, poškodba pa posledica nesrečnega naključja.
VSL sodba I Cp 508/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali hiter oziroma eksploziven tek, opravljen v okviru policijske intervencije, po normalnem teku stvari predstavlja adekvaten vzrok za nastalo poškodbo.
VSL sklep II Cp 620/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je poudarilo, da je lastnik lokala dolžan zagotoviti ustrezno opozorilo na višinsko razliko v pohodni površini v slabo osvetljenem prostoru, da bi zadostil standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VSL sodba III Cp 717/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da zgolj soljenje poledenelih poti v zimskih razmerah ni zadosten ukrep za izpolnitev dolžnega ravnanja, če površina ostane spolzka in nevarna za uporabnike.
VSL sodba I Cp 2353/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki čisti stroj med obratovanjem, ni soprispeval k škodi, če je delodajalec vedel za to prakso, jo dopuščal in opustil potrebne varnostne ukrepe.
VSL sodba I Cp 2914/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Refleksno dejanje tretje osebe, ki se skuša izogniti padcu zaradi nevarne podlage, ne pretrga vzročne zveze med prvotnim protipravnim ravnanjem (opustitvijo zavarovanja spolzkih tal) in nastalo škodo.
VSC sodba Cp 696/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je poudarilo, da cestišče in zaščitna ograja sama po sebi nista nevarna stvar, zato je za škodo zaradi neustrezne ograje mogoča le krivdna in ne objektivna odgovornost.
VSL sklep I Cp 140/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da rob otroškega bazena sam po sebi ne predstavlja nevarne stvari in da tožnik ni uspel dokazati krivdnega ravnanja upravljalca v zvezi z varnostnimi ukrepi.
VSC sodba Cp 463/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica bi morala kot vzgojiteljica računati na nepredvidljivost igre z žogo na igrišču in svojo pozornost prilagoditi okoliščinam, zato odsotnost posebnih navodil delodajalca ni bila vzrok za padec.
Sodba VIII Ips 130/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost utemeljilo na opustitvi dolžne skrbnosti pri zavarovanju mesta odvoza predmetov v prostorih, kjer se izvaja pridobitna dejavnost.
VSL sodba II Cp 1815/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru delodajalec ni ravnal nedopustno, saj je delavca predhodno opozoril na neizpolnjevanje pogojev za upokojitev in izgubo pravice do odpravnine, delavec pa je kljub temu vztrajal pri svoji vlogi za prenehanje delovnega razmerja.
Sodba II Ips 125/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stopnica sama po sebi ni nevarna stvar, temveč je odgovornost toženke podana zaradi opustitve dolžne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti v gostinskem objektu (slaba vidnost in neoznačenost).
VSL sodba I Cp 862/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru potrdilo odgovornost toženke za premoženjsko škodo, nastalo zaradi poneverbe, ob ugotovitvi izpolnjenosti vseh elementov odškodninskega delikta.
Sodba II Ips 254/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da čiščenje okrog razkladalne rampe ni nevarna dejavnost in da stoječa rampa ni nevarna stvar, zato se uporabi pravilo o krivdni odgovornosti.
Sodba II Ips 44/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da tožnik ni dokazal odgovornosti upravljalca, saj je bil odločilni vzrok škode tožnikovo precenjevanje sposobnosti in neupoštevanje pravil varne vadbe.
VSC sodba Cp 192/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da mokre stopnice same po sebi ne pomenijo nevarne stvari, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost, temveč je treba presojati morebitno krivdno odgovornost imetnika zaradi opustitve vzdrževanja.
Sodba II Ips 297/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni navedel zadostnih trditev o ravnanju delodajalca, ki bi lahko predstavljale podlago za krivdno odgovornost.
Sodba II Ips 220/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo odgovornost upravljalca gradbišča zaradi neustreznega zavarovanja kanalizacijskega jaška, ki je ostal odprt.
VSL sodba II Cp 3196/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev preventivnih ukrepov (npr. označitev spolzkih tal) v konkretnem primeru utemeljuje krivdno odgovornost zaradi kršitve dolžne skrbnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 2617/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izvajalec savne ne odgovarja za padec uporabnika, ker je bila savna zgrajena skladno s pravili stroke, osvetlitev je bila ustrezna, uporabniku pa so bila na voljo oprijemala za varno sestopanje.
VSL sodba II Cp 732/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da toženec ni ravnal v silobranu, saj je tožnico poškodoval po tem, ko je njen napad s palico že prenehal.
VSL sodba in sklep II Cp 2426/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila krivdna odgovornost vzdrževalca javne površine utemeljena z opustitvijo sanacije nevarnih razpok in nalomonih betonskih plošč ob jašku, kar je povzročilo padec uporabnika invalidskega vozička.
VSL sodba II Cp 3229/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zavarovanec ravnal malomarno, ker tožnika ni opozoril na spolzkost površine zaradi posipanega pepela, kar je neposredno povzročilo padec pri košnji.
VSC sodba Cp 17/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost predmet presoje glede vzdrževanja varnosti stopnic, pri čemer je ključna ugotovitev o obstoju vzročne zveze med stanjem stopnic in padcem.
VSL sodba II Cp 2154/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je opustitev namestitve opozorilne table na poledenelih stopnicah pomenila kršitev dolžne skrbnosti in temelj za krivdno odgovornost.
VSL sodba II Cp 541/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost komunalnega podjetja podana zaradi opustitve dolžnosti čiščenja in vzdrževanja pešpoti, kar je povzročilo padec pešca.
Sodba II Ips 163/2009 — Vrhovno sodišče
-
Organizator prireditve ni odgovoren za poškodbe udeleženca, ki nastanejo zaradi njegovega lastnega nevarnega ravnanja (skok čez ograjo), saj varnostniki niso dolžni preprečevati takšnih ravnanj.
Sodba II Ips 139/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obsodba za prekršek zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov pri vključevanju v promet ne prejudicira civilnopravne odškodninske odgovornosti, če ni dokazana neposredna vzročna zveza med to kršitvijo in nastalo prometno nesrečo.
VSL sodba II Cp 3699/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da lastnik stanovanjskih prostorov ni dolžan zagotavljati, da so tla v vsakem trenutku popolnoma suha, saj takšna zahteva presega standarde običajne skrbnosti in ni podprta s konkretnim pravnim pravilom.
VSL sodba I Cp 3041/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da opustitev čiščenja razsutega tovora z razkladalne rampe in hkratna opustitev označitve nevarnosti predstavljata protipravno ravnanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 3074/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zdravstveno osebje ni ravnalo s potrebno profesionalno skrbnostjo, ker pri dodatnem operativnem posegu ni ustrezno očistilo operativnega polja.
VSC sodba in sklep Cp 652/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo odgovornost lastnika objekta zaradi opustitve namestitve protidrsne zaščite na stopnicah, pri čemer je bila sporna vzročna zveza med stanjem stopnic in vrsto poškodbe tožnika.
VSL sodba II Cp 2190/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dezinfekcijski bazenček na kopališču sam po sebi ne predstavlja nevarne stvari, zato upravljalec odgovarja po načelu krivde, ne po načelu objektivne odgovornosti.
VSL sodba I Cp 1260/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je dolžni skrbnosti zadostila s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije, ki je opozarjala na previdnost pri vožnji čez montažni most, zato ni bila dolžna popolnoma prepovedati prometa za kolesarje.
VSL sodba II Cp 1860/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dvig roba plošče za 13 do 15 mm ne predstavlja pomanjkljivosti, ki bi terjala posebno ukrepanje vzdrževalca, in zavrnilo tezo, da bi se za turistična mesta uporabljala strožja merila skrbnosti.
VSC sodba Cp 368/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri usposabljanju vojakov trdnost in urejenost doskočišča neposredno vplivata na varnost, zato opustitev vmesnega rahljanja peska pomeni kršitev dolžne skrbnosti.
VSC sodba Cp 268/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Škoda, nastala zaradi poledenelih stopnic, je posledica opustitve dolžnega ravnanja imetnika pri vzdrževanju, kar utemeljuje krivdno in ne objektivno odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 2016/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da opustitev opozorila na nevarnost poškodovane stopnice predstavlja protipravno ravnanje, ki vzpostavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
VSC sklep Cp 128/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je upravljavec zapornice odgovoren za škodo, ker ni poskrbel za varno spuščanje v okoliščinah, kjer bi se lahko pod njo znašel pešec.
VSL sodba II Cp 1133/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zavod odgovoren za škodo, ker ni zagotovil varnega okolja, čeprav varovanje z varnostnikom ni bilo izrecno predpisano.
VSM sodba in sklep I Cp 455/2011 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZOR · 154. člen ZOR · 154. člen, odstavek 1 ZOR · 200. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 354. člen ZPP · 354. člen, odstavek 1 ZTPDR · 73. člen ZVD · 26. člen ZZ · 39. člen ZZ · 39. člen, odstavek 2 ZZ · 49. člen ZZ · 49. člen, odstavek 1 ZZ · 49. člen, odstavek 2 -
V obravnavanem primeru zdravstveni delavec ni odškodninsko odgovoren za okužbo s tuberkulozo, ker je ravnal v skladu s pravili stroke in diagnoze ob nastanku stika še ni bilo mogoče predvideti.
VSC sodba Cp 871/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali je bil položaj učitelja pri pouku športne vzgoje ob zaznavi nesigurnosti učenke pred skokom čez kozo strokovno nepravilen ali pa je šlo za situacijsko reševanje.
VSK sodba Cp 1194/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da učiteljica pri pouku telesne vzgoje ni ravnala malomarno, saj tožnice ni silila k preskoku, temveč jo je le vzpodbujala, pri čemer je ustrezno izvajala varovanje.
Sodba II Ips 88/2010 — Vrhovno sodišče
-
Lastnica parkirišča je krivdno odgovorna za poškodbo pešca, ker je dopuščala uporabo neurejenega izhoda s parkirišča, na katerem je bila nevarna ovira (gradbeno železo).
VSL sodba II Cp 4813/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost upravljalca kopališča za nezgodo na vodnem toboganu z vidika izpolnjevanja varnostnih standardov in predpisov.
VSL sodba II Cp 3470/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo krivdno odgovornost delodajalca za poškodbo delavca pri delu.
VSL sodba III Cp 2988/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da verbalni prepiri med razvezanima zakoncema ne opravičujejo telesnega obračunavanja, zato tožničino ravnanje ni vplivalo na zmanjšanje toženčeve odškodninske odgovornosti.
Sodba II Ips 1032/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zadostno trditveno podlago za protipravnost opredelilo očitek o nepravilnem delovanju avtomatskih vrat, ki so zaradi mrtvega kota senzorjev poškodovala osebo pri prehodu.
VSL sodba I Cp 1987/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila hidravlična stiskalnica nevarna stvar, katere nevarnost bi bilo mogoče nevtralizirati z ustrezno pazljivostjo in pravilno organizacijo dela.
VSL sodba III Cp 3001/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je upravljavec kopališča kršil dolžno skrbnost pri zagotavljanju varnosti tal in označevanju prehodov med nivoji, pri čemer je ugotovilo, da je bila varnost zagotovljena v skladu s predpisi.
VSL sodba II Cp 3456/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je naložilo sodišču prve stopnje, da mora v primeru, ko nevarna stvar ni vzrok škode, presoditi tožbeni zahtevek z vidika krivdne odgovornosti.
VSL sklep II Cp 3079/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je tožnik zaradi poznavanja okoliščin (dnevna hoja po stopnicah, poznavanje urnika čiščenja) dolžan ravnati s povečano skrbnostjo, zato je bila njegova nepazljivost izključni vzrok za padec.
VSL sodba II Cp 2561/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je toženčevo ravnanje (pronicanje gnojevke s farme) nedopustno, ker je prispevalo k onesnaženju vode in pomoru rib, čeprav je bil toženec le eden od več možnih povzročiteljev.
Sodba II Ips 557/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodajalec ni odškodninsko odgovoren za padec kupca zaradi izdelka na tleh, če ni dokazana opustitev dolžnega nadzora nad prehodnostjo nakupovalnih poti.
VSL sodba III Cp 2906/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da spontano dejanje soigralke pri rokometu, ki sodi v okvir normalnega tveganja igre, ne predstavlja podlage za krivdno odgovornost šole ali trenerja.
Sodba II Ips 788/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost lastnika gostinskega lokala utemeljena z namestitvijo zvočnika v nasprotju s tehničnim standardom EN 349, kar je povzročilo poškodbo obiskovalke.
VSL sodba III Cp 2809/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prevoz gotovine in vrednostnih paketov predstavlja povečano nevarnost ropa, zaradi česar zgolj uporaba alarma in telefona ni zadosten varnostni ukrep.
VSL sklep II Cp 699/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji sokrivde upoštevalo, da je tožnica pri hoji po neravnih tlakovcih pred športno dvorano ravnala z premajhno skrbnostjo, čeprav je razmere poznala, medtem ko je upravljalec opustil dolžno skrbnost vzdrževanja terena.
Sodba II Ips 585/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila krivdna odgovornost države ugotovljena zaradi opustitve predpisanih sanitetnih ukrepov v vojašnici, kar je vodilo do okužbe tožnika z mišjo mrzlico.
Sodba II Ips 607/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica dokazala vzročno zvezo med stanjem tal na bencinski črpalki in nastalim padcem kot podlago za odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 1156/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je izsilitev prednosti pri vključevanju na prednostno cesto grob poseg v varnost prometa, ki utemeljuje 2/3 odgovornost povzročitelja.
VSL sodba in sklep II Cp 938/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da predhodne 'neme' degenerativne spremembe na kolenu ne zmanjšujejo odškodninske odgovornosti povzročitelja, ker oškodovanec pred dogodkom ni imel težav.
VSL sodba in sklep II Cp 890/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vožnja brez vozniškega izpita ni bila v vzročni zvezi s prometno nesrečo, saj bi voznik s povprečnimi reakcijskimi sposobnostmi v danih okoliščinah nesrečo težko preprečil.
VSC sodba Cp 1036/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da poledica ali sneg na pločniku sama po sebi ne pomenita, da je pločnik nevarna stvar, zato odgovornost upravljavca ni objektivna, temveč krivdna.
VSL sklep I Cp 384/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja odgovornost hotelirja za škodo, povzročeno zaposlenemu s kaznivim dejanjem tretje osebe, s stališča profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnostnih ukrepov v objektu.
Sklep II DoR 256/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neoznačena steklena površina na javnem prostoru predstavlja povečano tveganje, katerega omilitev bi bila ob dolžni skrbnosti mogoča in zahtevana.
VSL sodba in sklep II Cp 501/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper upravljalca smučišča dokazati, da je do poškodbe prišlo prav zaradi neurejenosti smučišča, kljub zakonski dolžnosti upravljalca, da proge pripravi varno.
Sodba II Ips 451/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo vzročno zvezo med opustitvijo vzdrževanja klančine in nastalo škodo, vendar je odgovornost razdelilo zaradi tožničine nepazljivosti.
VSC sodba Cp 1048/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da od udeležencev v prometu ni mogoče zahtevati kršenja prisilnih predpisov (npr. hoje po vozišču) zgolj zato, da bi se izognili nevarnosti, ki jo je s svojo malomarnostjo ustvaril vzdrževalec ceste.
VSC sodba Cp 1109/2009 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel dokazati protipravnega ravnanja osebja zavoda za prestajanje kazni zapora, zato niso bile izpolnjene vse predpostavke za krivdno odgovornost države.
Sodba II Ips 43/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da hotelir ni odgovoren za poškodovanje avtomobila na parkirišču, saj ni imel dolžnosti pričakovati vandalizma množice, če je prostor zavaroval s stebrički, ki so služili kot psihološka ovira.
VSL sodba I Cp 3615/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da bi bila poškodba posledica nepravilnega ravnanja sodelavca ali opustitve dolžnega nadzora delodajalca pri izvajanju taktičnega usposabljanja.
VSL sodba II Cp 3318/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo sokrivdo tožnika, ker je zavestno kršil varnostna navodila in posegel v nevarno območje stroja, čeprav ga je imel možnost izklopiti.
Sodba in sklep II Ips 423/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji temelja odškodninske odgovornosti ugotovilo, da je za prometno nesrečo izključno odgovoren eden izmed udeležencev, kar je narekovalo uporabo pravil o krivdni odgovornosti.
VSL sodba II Cp 2833/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost države pri podelitvi orožja za zasluge, pri čemer je poudarilo dolžnost preverjanja duševne stabilnosti obdarjenca.
Sklep II Ips 584/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila protipravnost ravnanja podana zaradi pomanjkljive obrazložitve upravnega akta, vendar je bila krivda izključena, ker je postopek izvolitve v naziv temeljil na tajnem glasovanju, ki ga ni bilo mogoče vsebinsko obrazložiti.
VDSS sodba Pdp 476/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da upravljalec kopališča ni krivdno odgovoren za padec kopalca na mokrih tleh, saj je dokazal, da je ravnal z dolžno skrbnostjo in da padec ni bil posledica opustitev varnostnih ukrepov.
VSL sodba II Cp 2025/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je podana krivdna odgovornost države, ker vojaku med služenjem vojaškega roka za izvajanje jutranje telovadbe ni zagotovila primerne obutve, kar je vodilo do poškodbe.
Sodba II Ips 872/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni krivdno odgovoren, ker je bila delavka seznanjena s pravilnim postopkom dela in varnostnimi pravili, zato ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
VSL sodba III Cp 1165/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upravljalec ceste ni odškodninsko odgovoren, ker je kljub odsotnosti poledice v trenutku nesreče z zadostno skrbnostjo nadziral cestišče in ga preventivno posipal v skladu z izvedbenim programom.
VSL sodba II Cp 412/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri krivdni odgovornosti upoštevano ravnanje oškodovanca in možnost delodajalca, da takšno nevarnost predvidi ali prepreči.
VSL sklep II Cp 4767/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da so kupci v trgovini seznanjeni z uporabo viličarjev in označenimi potmi, ne razreši voznika viličarja dolžnosti posebne pazljivosti, da s svojim ravnanjem ne poškoduje strank.
VSL sodba III Cp 1322/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ker vzdrževanje konkretne termoakumulacijske peči ni predstavljalo obveznosti tožene stranke, njena opustitev ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki bi vodilo do odškodninske odgovornosti.
VSL sodba I Cp 399/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je bila spoznana za krivdno odgovorno, ker je opustila skrb za varnost stražarjev, ni vzdrževala stopnic in ni zagotovila ustreznih pogojev za varno opravljanje dela v nočnem času.
Sodba II Ips 949/2006 — Vrhovno sodišče
-
Krivdna odgovornost je bila utemeljena z opustitvijo varne namestitve ročke viličarja, kar je povzročilo nevarnost za osebe, ki niso bile poučene o njegovem delovanju.
VSL sodba I Cp 494/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost za škodo, nastalo zaradi spolzkih ploščic na stopnišču, pri čemer je poudarilo pomen ugotavljanja vzroka za povečano nevarnost stvari.
VSL sklep I Cp 4634/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je napačno prevalilo dokazno breme na oškodovanca v primeru škode, ki jo je povzročil padajoč štor iz gozda.
VSC sklep Cp 656/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Tožena stranka je odgovarjala za opustitev nadzora in zagotavljanja varnosti pri izvajanju nevarnega načina čiščenja med služenjem vojaškega roka.
Sodba II Ips 73/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za popolno sanacijo objekta, ker je ugotovilo, da del škode izvira iz dotrajanosti objekta in njegove neustrezne lokacije, ne pa izključno iz gradbenih del na bližnji cesti.
VSK sodba Cp 830/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da uživanje alkohola pred škodnim dogodkom ne predstavlja razloga za razbremenitev odgovornosti, temveč potrjuje krivdno ravnanje povzročitelja.
Sodba II Ips 865/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sta država in bolnišnica odškodninsko odgovorni zaradi opustitve ustreznega zdravniškega pregleda nabornika in pomanjkljivega obveščanja medicinskega osebja o pacientovem duševnem stanju, kar je privedlo do tragičnega dogodka.
Sodba II Ips 540/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vojaške vaje same po sebi niso nevarna dejavnost, vendar je država odškodninsko odgovorna zaradi pomanjkljivega načrtovanja in malomarnega vztrajanja pri vajah, ko je bil vojak zaradi naporov že telesno in duševno izčrpan.
VSC sodba in sklep Cp 1335/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Krivdna odgovornost je bila v konkretnem primeru podana zaradi opustitve izpita iz varstva pri delu pred začetkom usposabljanja in neustreznega nadzora mentorja.
VDS sodba in sklep Pdp 1329/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti ravnanja bolnišnice, saj je bilo ugotovljeno, da je tožnik sam kršil zdravniška navodila o omejitvi telovadbe in se prostovoljno udeležil športne aktivnosti.
Sodba II Ips 571/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je bila odgovorna, ker je opustila dolžnost pritrditve gola, kar je v nasprotju s pravili o varnosti na igriščih.
Sodba II Ips 145/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče presodilo, da šola v okviru športne vzgoje odgovarja krivdno, saj drsanje in drsališče nista opredeljena kot nevarna dejavnost ali nevarna stvar.
VSM sodba I Cp 312/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo odgovornost potnika na avtobusu, ki je med vožnjo vstal s sedeža, da bi vzel prtljago, pri čemer je zaradi premika vozila padel in poškodoval vetrobransko steklo.
VSK sodba I Cp 1110/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je bila bolnišnica krivdno odgovorna, ker je operacijo izvedla z medicinskim aparatom, za katerega je vedela, da ne deluje brezhibno, s čimer je opustila dolžno strokovno skrbnost.
Sodba II Ips 662/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri nezgodi pri delu ugotovilo soodgovornost oškodovanca, ker je ta posegel v stroj brez predhodnega izklopa, ter odgovornost delodajalca ocenilo na 60 % zaradi strožjega standarda profesionalne odgovornosti.
VSC sodba Cp 523/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da upravljavec ceste ni odgovoren za škodo zaradi padca drevesa, ker drevo navzven ni kazalo znakov bolezni ali nevarnosti, padec pa je bil posledica nepredvidljivih naravnih okoliščin (deževje in veter).
VSK sodba I Cp 1377/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da asfaltirana ulica z vdolbinami na mestih ventilov komunalnih vodov ni nevarna stvar, temveč je odgovornost občine podana zaradi opustitve dolžnega dokončanja asfaltiranja.
VSK sodba I Cp 128/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je upravljalec športne dvorane odgovoren za škodo zaradi neenakomernih tlakovcev in posedanja tal pred vhodom, saj ni zagotovil varnega dostopa.
VSK sodba I Cp 1817/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da toženi stranki ni mogoče očitati krivdne opustitve pri vzdrževanju ceste zgolj zaradi prisotnosti oljnega madeža, saj niso bile podane okoliščine, ki bi terjale izredni intervencijski ukrep.
VSK sodba I Cp 1765/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot nedopustno škodljivo ravnanje opredelilo fizični napad (brca v glavo), pri čemer tožena stranka ni uspela ovreči domneve krivde za ravnanje svojega vojaka.
Sodba II Ips 337/2005 — Vrhovno sodišče
-
Smučišče samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari v smislu objektivne odgovornosti, zato mora oškodovanec pri nesreči na smučišču dokazati krivdno ravnanje ali opustitev upravljalca.
VSK sodba I Cp 1735/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da cestno podjetje ni dokazalo, da je do škode zaradi kamenja na cestišču prišlo brez krivde njegovega zavarovanca, s čimer se ni uspelo razbremeniti krivdne odgovornosti.
VSK sodba I Cp 1004/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da organizator potapljanja odgovarja za škodo, ker ob razburkanem morju ni zagotovil pomoči potapljačem pri izstopu iz vode, čeprav je bilo plovilo tehnično ustrezno.
VSK sodba I Cp 565/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je upravljavec telekomunikacijskega omrežja odgovoren za škodo, povzročeno uporabniku zaradi udara strele, ker omrežje ni bilo ustrezno ozemljeno.
Sodba II Ips 165/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za nastalo škodo ne odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti za nevarno dejavnost, temveč po načelu krivdne odgovornosti zaradi opustitve dolžnega nadzora nad zaposlenimi pri ravnanju s predmeti.
VSM sodba I Cp 3009/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da mora oškodovanec za dokazovanje utemeljenosti zahtevka navesti vsa potrebna dejstva in predložiti dokaze, sodišče pa mora o njihovi verodostojnosti presoditi v skladu z načelom proste presoje dokazov.
VSC sklep Cp 2054/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je voznik avtobusa ravnal protipravno, ko je potnike namesto na varno mesto odpeljal v delavnico, kjer so bili izpostavljeni nevarnostim delovnega procesa, kar je privedlo do poškodbe potnika.
VSM sodba I Cp 1462/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo odgovornost komunalnega podjetja za padec na poledeneli pešpoti, kjer je kljub zapisu v dnevniku o posipanju in soljenju poti ugotovilo, da vzdrževanje ni bilo ustrezno.
Sodba II Ips 669/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sodelovanje v medsebojnem pretepu oziroma prerivanju izključuje naključje, saj se povzročitelj mora zavedati, da lahko z agresivnimi gibi povzroči telesno poškodbo drugi osebi.
VSK sodba I Cp 361/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni konkretiziralo, katere zaščitne ukrepe pred azbestnim prahom bi morala delodajalka zagotoviti, pa jih ni.
VSK sodba in sklep I Cp 613/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni uspel dokazati obstoja telesnih bolečin in strahu ter vzročne zveze med prometno nezgodo in zatrjevanimi poškodbami.
VSL sodba II Cp 4506/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se je povzročitelj škode v stanje neprištevnosti spravil sam, ker ni upošteval navodil za zdravljenje in je sočasno užival alkoholne pijače.
Sodba II Ips 388/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost države za škodo, ki je tožniku nastala zaradi neizpolnjenih obljub pooblaščenih uslužbencev glede možnosti odkupa stanovanja, kar je tožnika navedlo k zamenjavi stanovanja.
Sodba II Ips 310/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je krivdno odgovornost države utemeljilo na opustitvi pojasnilne dolžnosti poveljnika, ki ni seznanil vojaka z možnostjo postopnega privajanja na oviro, kot je to predvideno v metodičnem priročniku.
Sodba II Ips 447/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker je tožnica utrpela škodo zaradi lastnega nevarnega ravnanja (preskakovanje bazenčka), medtem ko je tožena stranka ravnala v skladu s sanitarnimi predpisi in zaposlene ustrezno seznanila z režimom prehoda.
VSK sodba I Cp 594/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da sta lastnika odgovorna za škodo, ker kljub opozorilom nista odstranila drevesa, za katerega sta vedela, da je v slabem stanju in bi lahko v neurju ogrozilo okolico.
Sodba II Ips 320/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil za nastalo poškodbo sluha izključno sam odgovoren, ker je kljub seznanjenosti z nevarnostjo in razpoložljivosti zaščitnih sredstev le-ta zavestno opustil.
VSL sodba II Cp 1780/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri vojaškem urjenju na mokri in blatni oviri organizator dolžan zagotoviti posebno varovanje, ne glede na to, ali sama ovira v suhih razmerah predstavlja nevarno stvar.
Sodba II Ips 578/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru bi se tožena stranka kot vzdrževalec električne napeljave razbremenila odgovornosti le, če bi dokazala, da kratki stik, ki je povzročil požar, ni posledica njenih neustreznih ravnanj ali opustitev pri vzdrževanju.
Sodba II Ips 398/2003 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je krivdno odgovorna za škodo, ker ni poskrbela za ustrezno osvetlitev hodnika in označitev praga, s čimer je opustila skrb za varnost uporabnikov zgradbe.
Sodba II Ips 196/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je kršil določbe ZVSS o prilagoditvi hitrosti razmeram, kar je vplivalo na razdelitev odgovornosti med njega in upravljalca smučišča.
VSL vmesna sodba in sklep II Cp 653/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost smučarja utemeljilo na dejstvu, da se je tožnici približal z višjega položaja in od zadaj ter jo v skoku udaril s smučko, s čimer ni prilagodil hitrosti in načina vožnje.
Sodba II Ips 214/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila odgovornost za vzdrževanje električne napeljave med dobaviteljem in uporabnikom togo razdeljena zgolj na podlagi lokacije varovalke, saj bi to v primeru dotrajane izolacije vodilo do neupravičene razbremenitve.
Sodba II Ips 303/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo obstoj sokrivde oškodovanca, saj je povzročitelj grobo kršil varnostna pravila pri izvajanju lova.
Sodba II Ips 414/2001 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila odškodninska odgovornost države utemeljena z opustitvijo nadzora nad vojaško vajo, kjer so vojaki morali izvajati nevarne skoke brez ogrevanja in na neustrezno podlago.
Sodba II Ips 363/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je dobavitelj električne energije odgovoren za tehnično brezhibnost električne napeljave, ker je bila ta neločljivo povezana s strešnim nosilcem, ki je po splošnih pogojih štel za del dobaviteljevega omrežja.
VSL sodba I Cp 154/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost šol utemeljilo na opustitvi dolžne skrbnosti pri zagotovitvi varnega doskočišča za skok v višino in pomanjkljivi pripravi tekmovalca na športno preizkušnjo.
Sodba II Ips 38/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je toženčev udarec protipravno dejanje, ki je v vzročni zvezi s poslabšanjem tožnikovega zdravstvenega stanja, pri čemer je zavrnilo navedbe o izključni krivdi tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja.
Sodba II Ips 13/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da hoja po mokrih tleh na območju morske plaže ne predstavlja povečane nevarnosti, zato je odgovornost upravljavca krivdna zaradi opustitve namestitve protidrsne podlage.
Sodba II Ips 604/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo obstoj krivdne odgovornosti na podlagi dokazov o namernem napadu in uporabi sredstva, ki je bilo sposobno povzročiti telesne poškodbe.
Sodba in sklep II Ips 559/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost za škodo, nastalo zaradi neustrezne postavitve vojaške infrastrukture na hribovitem terenu, pri čemer je upoštevalo tudi prispevek oškodovanca k nastanku škode zaradi neustrezne obutve.
Sodba II Ips 445/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da šola krivdno odgovarja za škodo, ker je otroku ukazala naglico, zaradi česar je popustila njegova običajna skrbnost pri gibanju na sicer varni poti.
Sodba II Ips 412/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odgovornost lovca za škodo, povzročeno drugemu lovcu z uporabo strelnega orožja med lovom, krivdna in ne objektivna.
VSC sodba Cp 620/2000 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru šola ni mogla biti odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi nenadnega in nepredvidljivega manevra učenca, na katerega organizator ni mogel vplivati.
Sodba II Ips 300/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker dejansko stanje ni bilo dovolj raziskano za presojo, ali se je cestno podjetje razbremenilo krivdne odgovornosti v zvezi z opozarjanjem na zaporo ceste zaradi poplav.
VSL sklep I Cp 1427/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vzročna zveza med nepravilno montirano karniso in poškodbo ni podana, ker je oškodovanka sama povzročila padec z lastnim neustreznim ravnanjem (plezanje po lestvi z orodjem), čeprav je vedela za napako.
VSC sodba Cp 702/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo odgovornost vrtca za poškodbo otroka pri plezanju po zračniku, pri čemer je poudarilo, da zračnik sam po sebi ni nevarna stvar, temveč je ključna morebitna opustitev dolžne skrbnosti vzgojiteljice pri nadzoru otrok.
VSL sklep II Cp 1009/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo odgovornosti lastnika stavbe za škodo, nastalo zaradi zdrsa snega s strehe na parkirano vozilo.
VSL sklep I Cp 2179/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je bila spoznana za krivdno odgovorno, ker je vedela za pretekle tatvine na parkirišču, a gostov ni opozorila na pomanjkljivo varovanje.
VSC sklep Cp 1346/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zgolj prisotnost osebe na kraju, kjer je nastala škoda, predstavlja le indic in ne zadostuje za dokaz krivdne odgovornosti.
Sodba II Ips 458/99 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odškodninska odgovornost utemeljena na protipravnem poseku dreves na tuji parceli, pri čemer je bila ključna ugotovitev meje med nepremičninami.
VSL sodba II Cp 112/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je toženec s prehodom na nasprotno stran vozišča izključni povzročitelj prometne nesreče, zato tožniku ni mogoče očitati soprispevka.
VSC sodba in sklep Cp 569/99 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali odgovornost za vzdrževanje električne napeljave, ki je neločljivo vgrajena v dobaviteljevo omrežje, nosi uporabnik ali dobavitelj.
Sklep II Ips 129/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni uspela ovreči zakonske domneve krivde za nastalo škodo.
Sodba II Ips 387/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odškodninsko odgovoren za poškodbo delavca, ker tožnik ni uspel dokazati nedopustnega ravnanja delodajalca oziroma vzročne zveze med delovnim procesom in nastalo škodo.
VSL sodba II Cp 1339/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je odgovornost podana zaradi opustitve vzdrževanja varne poti na območju, kjer so se pogosto pojavljali oljni madeži, kar je povzročilo padec mimoidočega.
Sodba II Ips 420/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nogometna igra sama po sebi ni nevarna dejavnost, postane pa nevarna zaradi neustrezne organizacije šolskih dejavnosti, za kar šola odgovarja krivdno.
Sodba II Ips 487/98 — Vrhovno sodišče
-
V primeru, ko predmet (koš za odpadke) ne predstavlja nevarne stvari, se odgovornost delodajalca presoja izključno po pravilih o krivdni odgovornosti.
Sklep II Ips 586/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastnik kopališča ni krivdno odgovoren za smrt, ker je izpolnil varnostne standarde, neuspešno oživljanje pa je bilo posledica zapore dihalnih poti s hrano, kar je bilo mogoče odpraviti le z medicinskim posegom v bolnišnici.
Sodba II Ips 88/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo toženčevo trditev o deljeni odgovornosti, saj verbalni prepir ne opravičuje fizičnega napada (udarca s pestjo), ki je povzročil telesne poškodbe.
Sodba II Ips 249/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost lastnika poslovnih prostorov utemeljilo z opustitvijo dolžnega vzdrževanja vhoda v zimskih razmerah, pri čemer toženka ni uspela dokazati, da je škodni dogodek nastal brez njene krivde.
Sodba II Ips 585/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepravilna odločitev za prehitevanje prvega voznika ne pomeni vzroka za škodo, ki jo z lastno nepravilno vožnjo med prehitevanjem v koloni povzroči drugi voznik.
Sodba II Ips 424/96 — Vrhovno sodišče
-
Cestno podjetje odgovarja za škodo, ki jo povzroči padajoče kamenje z brežin, če ni izkazalo, da je izvajalo ustrezen nadzor in vzdrževanje, ki bi preprečilo tak dogodek.
Sodba II Ips 390/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče o objektivni odgovornosti lovske organizacije za škodo, ki jo povzroči divjad v prometu, in poudarilo pomen krivdne odgovornosti.
Sklep II Ips 174/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da toženec ni ravnal protipravno, ker je razpolagal s predmeti, za katere je bilo ugotovljeno, da so njegova last.
Sodba in sklep II Ips 219/97 — Vrhovno sodišče
-
Lovska družina za škodo, nastalo zaradi trka vozila z divjadjo na javni cesti, ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti kot imetnik nevarne stvari, temveč le krivdno, če opusti dolžno skrbnost pri upravljanju lovišča ali varnosti prometa.
Sklep II Ips 190/95 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je bil spoznan za krivdno odgovornega, ker je mladoletniku dopuščal vožnjo in ni ustrezno zavaroval ključev traktorja.
Sodba II Ips 112/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da verbalni spor med strankama, ki ne preraste v fizično nasilje, ne more biti podlaga za zmanjšanje odškodninske odgovornosti napadalca.
Sodba II Ips 146/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru trčenja dveh smučarjev na smučišču odločilo o porazdelitvi odgovornosti v razmerju 50 % : 50 % zaradi obojestranske neprilagojenosti razmeram na smučišču.
Sodba II Ips 663/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je toženec s podrtjem dreves povzročil škodo, pri čemer toženec ni uspel dokazati, da bi bila za nastalo škodo podana odgovornost investitorja ali izvajalca del.
VSL sodba I Cp 2288/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno krivdno ravnanje soigralca, ki bi ga profesor lahko preprečil s stalnim nadzorom, zato vzročna zveza med opustitvijo nadzora in škodo ni podana.
Sodba II Ips 176/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo solidarno krivdno odgovornost gostinca zaradi opustitve popravila stopnic in tožničino soodgovornost zaradi nepazljivosti.
Sodba II Ips 328/93 — Vrhovno sodišče