kršitev izključne pravice znamke
Sentenca
Kršitev izključne pravice znamke nastopi, kadar tretja oseba brez soglasja imetnika v gospodarskem prometu uporablja enak ali podoben znak za enako ali podobno blago oziroma storitve (47. člen ZIL-1). Za utemeljitev kršitve mora tožeča stranka izkazati obstoj kršitvenega dejanja in pasivno legitimacijo tožene stranke, ki mora imeti dejansko možnost nadzora ali vpliva na blago. Zgolj omogočanje tranzita blaga preko carinskega območja brez aktivnega ravnanja z blagom ali njegove uporabe v gospodarskem prometu praviloma ne pomeni kršitve izključne pravice.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da carinski deklarant, ki nima stika z zapečatenim blagom v kontejnerju in ne organizira njegovega prevoza, ne stori kršitvenega dejanja znamke zgolj z omogočanjem tranzita.
VSL sodba I Cpg 329/2007 — Višje sodišče v Ljubljani