kršitev kazenskega zakona
Sentenca
Kršitev kazenskega zakona je podana, kadar sodišče pri odmeri kazenske sankcije ne upošteva pravil o steku kaznivih dejanj ali ne odloči o prejšnji pravnomočni pogojni obsodbi, kar vpliva na zakonitost izrečene enotne kazni (372. člen ZKP). Takšna kršitev se uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti, odpravi pa se s postopkom neprave obnove, s čimer se zagotovi pravilna uporaba določb o izrekanju kazenskih sankcij.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Pomorski zakonik (PZ)
- Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev, da določeno dejanje ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, še ne pomeni nujno kršitve kazenskega zakona, če opis dejanja vsebuje znake kakšnega drugega kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 34829/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožnik ne more uveljavljati kršitve kazenskega zakona, če dejansko izpodbija ugotovitve sodišča o dejanskem stanju, saj ta pritožbeni razlog predpostavlja nespornost ugotovljenih dejstev.
VSM Sodba IV Kp 18587/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek, ker je zagovornik poskušal kršitev kazenskega zakona utemeljiti zgolj s trditvami o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.
VSM Sodba IV Kp 45740/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožba je bila zavrnjena, ker pritožnica ni konkretizirala kršitve kazenskega zakona in je vsebino pritožbe zreducirala na izpodbijanje dejanskega stanja.
VSM Sodba II Kp 57485/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožnica je kršitev kazenskega zakona pri kaznivem dejanju nasilja v družini utemeljevala z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišča glede besednega izzivanja.
VSM Sodba III Kp 28236/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožba je neuspešno uveljavljala kršitev zakona z navedbo, da obdolženec nima statusa zunajzakonskega partnerja, ki je potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja.
VSM Sodba II Kp 27878/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je pritožnica uveljavljala kršitev kazenskega zakona z utemeljitvijo, da bi moralo sodišče uporabiti določbo o silobranu (22. člen KZ-1), kar bi izključilo kaznivost dejanja.
VSM Sodba IV Kp 3428/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKP · 372. člen -
Pritožnik je z grajo subjektivnega znaka naklepa in navajanjem objektivnih okoliščin za neplačilo prispevkov v resnici izpodbijal dejansko stanje, kar ni kršitev kazenskega zakona.
VSM Sodba IV Kp 43744/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožnica je neuspešno poskušala uveljavljati kršitev kazenskega zakona zgolj s trditvijo, da dokazi ne potrjujejo storitve kaznivega dejanja, kar predstavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in ne kršitve materialnega prava.
VSM sodba II Kp 4132/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožnica je zmotno uveljavljala kršitev kazenskega zakona, ker je v bistvu izpodbijala ugotovitve sodišča glede obstoja silobrana, kar sodi v okvir izpodbijanja dejanskega stanja.
VSM sodba IV Kp 18551/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zagovornik je neuspešno poskušal izpodbijati dejansko stanje pod krinko kršitve kazenskega zakona, ker ni konkretiziral materialnopravnih napak.
VSM sodba IV Kp 14406/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je sodišče zavrglo obtožbo, ker opis dejanja ni obdolžencu pripisal storitve kaznivega dejanja, temveč je navajal zgolj sklenitev najemne pogodbe, medtem ko so izvršitvena ravnanja zažiga izvedli tretji (delavci in podizvajalci).
VSK sklep II Kp 16818/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker opis dejanja v izreku ni vseboval vseh zakonskih znakov goljufije.
VSL sodba VII Kp 53290/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vložnica je neuspešno poskušala izpodbijati dejansko stanje glede okoliščin prometne nesreče in kakovosti izvedenskega mnenja, kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno.
VSRS Sodba I Ips 22615/2014-70 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pritožba ne more uveljavljati kršitve kazenskega zakona, če v resnici napada dokazno oceno o obstoju elementov silobrana.
VSM sodba II Kp 51268/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen KZ-1 · 122. člen, odstavek 1 KZ-1 · 122. člen, odstavek 2 KZ-1 · 22. člen ZKP · 264. člen ZKP · 264. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 365. člen ZKP · 365. člen, odstavek 1 ZKP · 370. člen ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 373. člen ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presojalo, ali opis dejanja vstopa v oboroženo formacijo v času vojne z namenom podpiranja sovražnika zadostno konkretizira zakonski znak namena po ZKLD.
VSRS Sodba I Ips 64192/2012-37 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru očitka o samovoljni odstranitvi in prevari sodišče ni moglo subsumirati ravnanj pod nobeno izmed inkriminacij, določenih v 15. členu Uredbe o vojaških sodiščih.
VSRS Sodba I Ips 14648/2014-44 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da zgolj idejno nasprotovanje narodnoosvobodilnemu gibanju in opravljanje funkcij v podpornih organizacijah ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po takrat veljavni Uredbi o vojaških sodiščih.
VSRS Sodba I Ips 13660/2012-36 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je spremenilo pravno opredelitev dejanja iz kvalificirane oblike ropa v temeljno obliko, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije sostorilstva ali drugih znakov kvalificirane oblike.
VSL sodba VI Kp 30870/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 206. člen KZ-1 · 206. člen, odstavek 1 KZ-1 · 206. člen, odstavek 2 KZ-1 · 51. člen KZ-1 · 51. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 -
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo, da opis dejanja v izreku vsebuje vse znake kaznivega dejanja opustitve zdravstvene pomoči, pritožba pa se je neutemeljeno osredotočala na izpodbijanje dejanskega stanja namesto na kršitev zakona.
Sodba I Ips 7158/2011-102 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da obsojencu očitana dejanja po ZKND niso vsebovala zahtevanega obarvanega naklepa, tj. namena zrušitve ali ogrožanja državne ureditve, kar je nujni zakonski znak za obstoj kaznivih dejanj po 3. in 6. točki 3. člena ZKND.
Sodba I Ips 78/2013-12 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru opis dejanj ni vseboval konkretizacije znakov kaznivih dejanj po 3. členu ZKLD, prav tako pa ni bil izkazan namen iz 2. člena ZKLD.
Sodba I Ips 79/2013-14 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila obsodba v konkretnem primeru nezakonita, ker izrek sodbe ni vseboval konkretizacije zakonskih znakov kaznivih dejanj po takrat veljavnem ZKLD.
Sodba I Ips 84/2013-12 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da izražanje verskega prepričanja o prednosti božje prisege pred civilno prisego samo po sebi ne vsebuje poziva k nasilnemu rušenju državne ureditve, zato niso podani znaki kaznivega dejanja zoper ljudsko oblast.
Sodba I Ips 556/2013-16 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da oprostilna sodba, utemeljena na nedokazanosti storitve dejanja, ne predstavlja materialnopravne kršitve zakona, saj se ne nanaša na vprašanje, ali opis dejanja vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 4884/2009-105 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pravna opredelitev dejanja ogrožanja varnosti pravilna, ker je bila inkriminacija iz prejšnjega 135. člena KZ-1 vsebinsko istovrstna z veljavnim 135. členom KZ-1, vključno z načinom pregona na predlog.
Sodba I Ips 6079/2009-82 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da če ugotovljeno dejansko stanje ustreza opisu kaznivega dejanja goljufije in so podani vsi znaki tega dejanja, ne gre za kršitev kazenskega zakona.
Sodba I Ips 26360/2010-201 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pripadnost določeni skupnosti ne predstavlja kaznivega dejanja in da se mora obtožba osredotočiti na konkretna izvršitvena ravnanja.
Sodba I Ips 153/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo, ker je temeljila zgolj na statusu obsojenca kot pripadnika vojaške formacije, brez opisa konkretnih protipravnih ravnanj, ki bi utemeljevala kaznivo dejanje vojnega zločinstva.
Sodba I Ips 250/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da utemeljitev razlogov o obstoju določenega kaznivega dejanja sama po sebi pomeni izključitev razlogov za obstoj drugega kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 7147/2010-93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pritožbene navedbe, ki se nanašajo zgolj na obrazložitev sodbe, ne morejo utemeljiti kršitve kazenskega zakona.
Sodba I Ips 30343/2010-35 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je za drugo kaznivo dejanje predpisana nižja kazen, ni relevantno, če je bila pravna kvalifikacija dejanja po materialnem zakonu pravilna.
Sodba I Ips 223/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo kazenski zakon, ker v konkretnem opisu kaznivega dejanja ropa ni konkretiziralo očitka o združitvi z neznanim storilcem, ki ga je sicer navedlo v abstraktnem opisu.
Sodba I Ips 128/2010 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je poudarilo, da vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more uspeti z izpodbijanjem ugotovitve sodišča o neobstoju vzročne zveze, saj to pomeni nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja, ne pa kršitve kazenskega zakona.
Sodba I Ips 233/2010 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je poudarilo, da so za opredelitev nagibov storilca, ki so element kvalificirane oblike umora, odločilne dejanske ugotovitve, sprejete v pravnomočni sodbi, na katere je revizijsko sodišče vezano.
Sodba I Ips 78/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da opis ravnanja obsojenca ni vseboval bistvenih znakov kaznivega dejanja poziva na nasilno rušenje državne ureditve po takrat veljavnem ZKLD.
Sodba I Ips 125/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedba drugega odstavka 302. člena KZ v izreku ob sojenju za poskus po četrtem odstavku istega člena ne predstavlja kršitve zakona v škodo obsojenca.
Sodba I Ips 5/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razmejitev med procesno kršitvijo nerazumljivosti izreka in materialnopravno kršitvijo zaradi manjkajočih zakonskih znakov kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 323/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi opis kaznivega dejanja po 2. členu ZKLD ni vseboval namena zrušitve ustavne ureditve z nasiljem, kar je bistven zakonski znak inkriminacije.
Sodba I Ips 123/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejevalo kaznivo dejanje hude telesne poškodbe iz malomarnosti od kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Sodba I Ips 279/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vedenje o lokaciji članov združbe in opustitev prijave ne pomenita aktivnega ravnanja, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD.
Sodba I Ips 66/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru izrek sodbe ni vseboval konkretizacije članstva v protidržavni tolpi, zaradi česar dejanje ni bilo napolnjeno z dejstvi, ki bi utemeljevala zakonske znake kaznivega dejanja po takrat veljavnem ZKLD.
Sodba I Ips 59/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo, ker opis dejanja ni vseboval elementov kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo, sodba pa ni konkretizirala ravnanja obsojenca, ki bi ustrezalo zakonskim znakom takrat veljavne zakonodaje.
Sodba I Ips 54/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da zgolj svetovanje glede pridobitve skrivališča ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD.
Sodba I Ips 121/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razmnoževanje in pošiljanje tiskovin ni predstavljalo kaznivega dejanja sovražne propagande po 118. členu KZ-51, temveč uresničevanje ustavne pravice do svobode govora.
Sodba I Ips 68/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker je ravnanje obdolženca opredelilo le kot nasilje v družini, ne pa tudi kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.
VSM sodba III Kp 19/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni mogel utemeljiti kršitve kazenskega zakona zgolj z navedbami, da je sodišče premalo upoštevalo okoliščine, ki bi upravičevale izrek milejše kazni ali odpustitev kazni.
Sodba I Ips 27/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je spremenilo sodbo prve stopnje v oprostilno, ker opisano ravnanje ni vsebovalo vseh elementov kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.
VSL sodba III Kp 146/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da napačna opredelitev davčne zatajitve kot storitvenega namesto opustitvenega dejanja ni kršitev zakona, ker sta za obe obliki predpisani enaki kazni.
Sodba I Ips 418/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pisanje kritičnih vprašanj partijski organizaciji v okviru takratnega samoupravnega sistema ni pomenilo kaznivega dejanja obrekovanja, saj je šlo za uresničevanje pravic člana organizacije.
Sodba I Ips 139/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da opis dejanja, ki vključuje preveliko hitrost, neobvladovanje vozila in neustrezno reagiranje na pešca, zadostno konkretizira zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Sodba I Ips 324/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru izrek sodbe ni vseboval konkretizacije blanketne norme mednarodnega prava in ni opredelil obsojenčeve vloge pri izvršitvi vojnega hudodelstva, kar je narekovalo oprostitev obtožbe.
Sodba I Ips 274/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izražanje kritičnih pripomb na razmere v državi ne predstavlja kaznivega dejanja sovražne propagande, saj ne vsebuje poziva k nasilnemu rušenju ureditve.
Sodba I Ips 72/2006 in I Ips 237/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje obsojenčevega naklepa in vpliv okoliščin, ki naj bi po navedbah obrambe izključevale goljufivi namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic.
Sodba I Ips 276/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odločanju vezano na opis kaznivega dejanja v obtožnici in ga ne more predelati tako, da bi ga bilo mogoče subsumirati pod določbe novega zakona.
Sodba I Ips 378/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev sklicevanja na 4. člen UZITUL ob obsodbi po 169. členu KZJ ne pomeni kršitve kazenskega zakona.
Sodba I Ips 164/2004 — Vrhovno sodišče
-
Vložnik je kršitev kazenskega zakona utemeljeval z lastno interpretacijo subjektivnega odnosa obsojenca do dogodka, kar predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
Sodba I Ips 177/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali napačna pravna ocena glede izpolnjenosti zakonskih znakov lahke telesne poškodbe predstavlja kršitev kazenskega zakona.
Sodba I Ips 44/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pogojna obsodba z določeno kaznijo zapora in preizkusno dobo v okviru predpisanih mej ne predstavlja kršitve kazenskega zakona.
Sodba I Ips 192/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 212/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, ker je ocenilo, da kvalifikacija ravnanj kot kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ ni pomenila uporabe zakona, ki se ne bi smel uporabiti.
Sodba I Ips 259/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za status povratnika lahko šteje tudi oseba, ki je bila za istovrstno dejanje pravnomočno obsojena v tujini, ne glede na to, da v Sloveniji še ni bila obsojena.
Sodba I Ips 288/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker so obdolženci kršitev kazenskega zakona utemeljevali z zmotnimi zaključki o dejanskem stanju glede naklepnega ravnanja in namena preslepitve kupcev.
VSM sodba Kp 129/2000 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo zakon, ker je za kaznivo dejanje ropa po 213. členu KZ izreklo pogojno obsodbo, čeprav bi glede na okoliščine dejanja morala biti izrečena zaporna kazen.
VSL sodba in sklep I Kp 204/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožnik ne more uveljavljati kršitve kazenskega zakona, če v pritožbi zgolj graja pomanjkljivo izvedbo dokaznega postopka.
VSC sodba Kp 23/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožba ne more utemeljiti kršitve kazenskega zakona zgolj s sklicevanjem na zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
VSM sodba Kp 277/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zagrešilo kršitev, ker je kaznivo dejanje opredelilo po KZ RS, pogojno obsodbo pa izreklo na podlagi določb novejšega kazenskega zakonika.
VSK sodba Kp 333/95 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo uporabo določb o steku kaznivih dejanj in izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila.
Sodba I Ips 236/95 — Vrhovno sodišče