kršitev kazenskega zakona pri odmeri kazni
Sentenca
Kršitev kazenskega zakona pri odmeri kazni je podana, če sodišče pri presoji teže kaznivega dejanja ali odmeri sankcije upošteva okoliščine, ki jih zakon ali Ustava izrecno prepovedujeta ali ki niso v skladu z načelom krivdne odgovornosti (372. člen ZKP). Sodišče je dolžno pri odmeri kazni upoštevati le zakonsko dopustne kriterije; upoštevanje nedovoljenih okoliščin predstavlja materialnopravno kršitev, ki zahteva razveljavitev odločbe o kazenski sankciji.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da arbitrarna odmera kazni ne pomeni zmotne ugotovitve dejstev, temveč popolno ignoriranje zakonskih meril za odmero kazni iz 49. člena KZ-1.
VSRS Sodba I Ips 32233/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je obtožencu za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 299. člena KZ-1 izreklo kazen pod zakonskim minimumom, določenim za to kvalificirano obliko dejanja.
VSL Sodba III Kp 27920/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo kazenski zakon, ker je pri določanju enotne kazni obsojencu dvakrat upoštevalo isto že izrečeno pogojno obsodbo iz predhodne sodbe.
Sodba I Ips 13160/2009-98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določanju enotne kazni obsojencu nepravilno upoštevalo kazen zapora, ki je bila že upoštevana v drugi pravnomočni sodbi, s čimer je kršilo materialni zakon.
Sodba I Ips 20/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med pravno kršitvijo pri odmeri kazni in pritožbenim izpodbijanjem primernosti izrečene kazni.
Sodba I Ips 367/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot dopustno obteževalno okoliščino pri odmeri kazni štelo obsojenčevo agresivno obnašanje do oškodovanca brez neposrednega povoda.
Sodba I Ips 258/98 — Vrhovno sodišče