kršitev nedotakljivosti stanovanja
Sentenca
Kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja (152. člen KZ) stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje ali se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani. V primeru solastništva stanovanja kaznivo dejanje ni podano, če oseba vstopi v stanovanje na povabilo enega od solastnikov, saj solastnik ni upravičen omejevati pravice drugega solastnika do sprejemanja obiskov, ki ne segajo izven običajnih okvirov. Protipravnost dejanja je izključena, če je vstop ali zadrževanje v stanovanju utemeljeno s soglasjem kateregakoli od solastnikov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da so stanovalci, ki v stanovanju dejansko prebivajo, upravičeni podati predlog za pregon, čeprav niso lastniki nepremičnine.
VSM Sodba III Kp 25572/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bil vstop v stanovanje dopusten, ker je dolžnica obdolžencema vstop dovolila, zato ni šlo za neupravičen vstop ali preiskavo.
VSM Sklep II Kp 31826/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 KZ-1 · 141. člen KZ-1 · 141. člen, odstavek 1 KZ-1 · 141. člen, odstavek 3 Pravilnik o opravljanju službe i… Pravilnik o opravljanju službe i… · 39. člen Pravilnik o opravljanju službe i… · 42. člen Pravilnik o opravljanju službe i… · 49. člen ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 402. člen ZKP · 402. člen, odstavek 3 -
Sodišče je pojasnilo, da je kaznivo dejanje podano tudi v primeru, ko storilec kljub izrecni zahtevi oškodovanca stanovanja ne zapusti takoj.
VSM Sodba IV Kp 23466/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vstop v hišo z namenom tatvine je bil v konkretnem primeru ocenjen kot pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine, ne kot samostojno kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja.
VSL sodba VII Kp 17483/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja šteje tudi vstop v poslovne prostore, zato ločevanje med zasebnimi in poslovnimi prostori v isti zgradbi ni pravno odločilno.
VSC sodba Kp 200/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru so bili znaki kaznivega dejanja podani, ko sta obdolženca s fizičnim odrivanjem oškodovanca preprečila zaprtje vrat in vstopila v stanovanje brez njegovega dovoljenja.
VSC sodba Kp 34/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da lastninska pravica storilca na nepremičnini ne izključuje protipravnosti vstopa v stanovanje, če je bila dejanska posest stanovanja v času dejanja v rokah druge osebe.
Sodba I Ips 299/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da skladišče gostinskega lokala, ki nima značaja bivanjskega prostora, ne predstavlja objekta kazenskopravnega varstva po 152. členu KZ.
VSK sodba Kp 529/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Oškodovanka je bila v konkretnem primeru upravičenka do varstva, ker je stanovanje dejansko uporabljala, čeprav je bilo v lasti njene matere.
Sodba I Ips 21/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tudi hodnik večstanovanjske hiše, ki je sestavni del stanovanja, uživa kazenskopravno varstvo pred neupravičenim vstopom.
VSM sklep Kp 156/2000 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da obiskovalec, ki ga povabi solastnica, ne stori kaznivega dejanja, čeprav drugi solastnik (oškodovanec) zahteva njegovo odstranitev, saj obisk ne presega običajnih okvirov.
VSK sodba Kp 280/95 — Višje sodišče v Kopru