kršitev osebnostne pravice
Sentenca
Kršitev osebnostne pravice z razžalitev dobrega imena in časti je podana, kadar so navedbe o oškodovancu neresnične in so podane z namenom zaničevanja. Pri presoji posega v osebnostne pravice je ključno, ali izjave temeljijo na resničnih dejstvih ter ali je bil primarni namen izjav podajanje kritike ali zaničevanje osebnosti (179. člen OZ). Negativna konotacija v okviru širše kritike ne pomeni nujno protipravnega posega, če izjave ne presegajo meje dopustne kritike in ne vsebujejo namena zaničevanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da objava zasebnega pogovora in zdravstvenih podatkov na družbenih omrežjih brez privolitve predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, četudi je tožnica relativno javna oseba.
VSL Sodba in sklep I Cp 354/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da navedbe o davčnih dolgovih in domnevnih utajah v visokih zneskih ne predstavljajo posega v zasebnost, saj gre za vprašanja javnega interesa in pomena.
VSL Sodba II Cp 222/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodba poudarja, da kršitev otrokovih pravic neposredno posega v njegovo dostojanstvo, kar upravičuje priznanje denarne odškodnine.
VSL Sklep II Cp 900/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali so ostre navedbe v dopisu glede poslovanja pravne osebe predstavljale nedopusten poseg v njeno čast in dobro ime ali dopustno kritiko v okviru svobode izražanja.
VSM Sodba I Cp 606/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da omenjanje tožnice v letaku s kritiko lokalne politike ni predstavljalo protipravnega posega v čast in dobro ime, saj so navedbe temeljile na resničnih dejstvih in niso odražale namena zaničevanja.
VSL sodba in sklep II Cp 948/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila privolitev tožnika v objavo članka in fotografij v reviji razlog za izključitev protipravnosti posega v zasebnost.
VSL sodba I Cp 1982/2011 — Višje sodišče v Ljubljani