kršitev osebnostnih pravic
Sentenca
Pri kršitvi osebnostnih pravic lahko sodišče poleg denarne odškodnine odredi tudi druge ukrepe za vzpostavitev prejšnjega stanja ali zadoščenje. To vključuje objavo sodbe ali popravka na stroške kršitelja, preklic sporne izjave ali druga dejanja, s katerimi se doseže namen, ki se sicer zasleduje z denarno odškodnino (178. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji žaljivosti zapisa upoštevati celoten kontekst prispevka, ki je bil v konkretnem primeru namenjen izključno omalovaževanju in razvrednotenju tožnice.
VSK Sodba in sklep I Cp 581/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je tožencu naložilo odstranitev objav na družbenem omrežju Facebook in preklic neresničnih navedb v elektronskih sporočilih.
VSL Sodba II Cp 213/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila izjava o namernem uničenju podjetja in napovedi kazenske ovadbe brez dejanske podlage, s čimer je bila kršena pravica do časti in dobrega imena osebe, ki ni javna osebnost.
VSC Sodba Cp 385/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ni mogoče ločiti med neresničnim očitkom kaznivega dejanja in navedbo o vloženi ovadbi, če je celoten kontekst objave neresničen in škodljiv.
VSL Sodba II Cp 2019/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je šlo za presojo dopustnosti medijskih zapisov o županu, kjer so bile neresnične trditve o koruptivnem ravnanju podane kot dejstva, brez dokazne podlage.
VSL sodba II Cp 2360/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vloga koordinatorja specializacije, ki utemeljeno predlaga zdravniški pregled na konziliju zaradi suma duševne motnje, ne predstavlja objektivno žaljive izjave, s katero bi se kršile osebnostne pravice.
VSL sodba I Cp 1097/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izrazi o 'umazanih poslih v medijskem zakulisju' v kontekstu rumenega tiska ne predstavljajo nedopustnega posega v čast in dobro ime relativne osebe javnega življenja.
VSL sodba II Cp 2958/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji žaljivosti zapisa v tisku ali na spletu ključen standard povprečnega bralca in celostna interpretacija besedila.
VSL sklep I Cp 1736/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost kritike dela stečajnega upravitelja v časopisnih člankih v razmerju do varstva njegove časti in dobrega imena.
Sodba II Ips 374/2004 — Vrhovno sodišče