kršitev pravice do enakega varstva pravic
Sentenca
Kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS) ni mogoče utemeljiti zgolj z nestrinjanjem s pravnimi stališči sodišča ali z navedbo, da je sodna odločitev po vsebini napačna. Pravica do izjave in poštenega sojenja je zagotovljena, če sodišče svojo odločitev ustrezno obrazloži, tudi če pri tem uporabi drugačno pravno podlago od tiste, ki so jo uporabila nižja sodišča.
Iz posameznih sodb
-
Zagovornik v obravnavani zadevi ni uspel izkazati, da bi sodišče pri odločanju o izločitvi dokazov odstopilo od ustaljene sodne prakse na arbitraren način.
VSM Sklep V Kp 40497/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKP · 285.e člen -
Vrhovno sodišče je ravnalo protislovno, ko je po izteku prekluzivnega roka za revizijo zahtevalo pooblastilo, katerega pravočasnost je merilo po istem že poteklem prekluzivnem roku.
-
Sodišče je pritožniku dalo rok za predložitev pooblastila, a je hkrati vezalo pravočasnost pooblastila na prekluzivni rok za vložitev revizije, ki je bil že potekel.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče ugotovilo, da očitki o arbitrarnem odstopu od enotne sodne prakse in spregledu revizijskih navedb niso bili utemeljeni.
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti očitka o kršitvi pravice do enakega varstva pravic, ker se sklicevani sodni sklep ni nanašal na primer, primerljiv z njenim.
-
Pritožnik ni izkazal, da bi bila razlaga sodišč glede kumulacije dodatkov po Uredbi o količnikih za določitev osnovne plače očitno napačna ali arbitrarna.
Up-462/05 — US RS
-
Pritožniki so kršitev utemeljevali s sklicevanjem na sodno prakso glede pravice uporabe na zemljišču, čeprav so sami uveljavljali lastninsko pravico na podlagi pravnega posla.
-
Pritožnik je neutemeljeno zatrjeval kršitev 22. člena URS zgolj na podlagi nestrinjanja z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča.
-
Pritožnica je kršitev 22. člena URS utemeljevala zgolj z nestrinjanjem z odločitvijo sodišča glede dolgovanih obresti in ponavljanjem navedb iz pravdnega postopka.
-
Sodišče je presodilo, da je bila uporaba prava očitno napačna, ker je bila pritožniku izrečena strožja kazen zaradi odklonitve strokovnega pregleda, čeprav je od zahteve zanj naknadno odstopil.
-
Sodišče je presodilo, da stališče Vrhovnega sodišča o prenehanju statusa izgnanca zaradi prostovoljne prekinitve bivanja v izgnanstvu vsebuje razumno pravno obrazložitev.