kršitev pravice do izjave
Sentenca
Kršitev pravice do izjave (5. člen ZPP, 22. člen URS) je podana, če stranki z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Vendar pa kršitev ni absolutna in ne vpliva na zakonitost sodbe, če je stranka imela možnost odgovoriti na navedbe nasprotne stranke v kasnejših fazah postopka, na primer z ustnimi navedbami na naroku ali v pripravljalnih vlogah, s čimer se zagotovi načelo kontradiktornosti.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Pravilnik o pogojih in postopku…)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o menici (ZM)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavani zadevi je bila kršitev podana, ker sodišče prve stopnje predlagateljici ni vročilo izvedenskega mnenja, na katerega je oprlo svojo odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika.
VSL Sklep IV Cp 430/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni postavilo izvedenca medicinske stroke za ugotavljanje poškodb vratne hrbtenice, čeprav je izvedenec cestnoprometne stroke ugotovil 40-45 % tveganje za njihov nastanek.
VSL Sklep II Cp 235/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker ni izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem, čeprav je tožena stranka dokaz pravočasno predlagala in pojasnila njegovo vsebino, sodišče pa v sodbi ni pojasnilo razlogov za njegovo opustitev.
VSL Sklep I Cp 912/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi dolžnica ni konkretizirala, kako naj bi ji vročitev odgovora na ugovor tik pred izdajo sklepa preprečila možnost izjave o pomembnih dejstvih.
VSM Sklep I Ip 721/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZIZ · 15. člen ZIZ · 169. člen ZIZ · 17. člen ZIZ · 17. člen, odstavek 1 ZIZ · 20.a člen ZIZ · 20.a člen, odstavek 3 ZIZ · 20.a člen, odstavek 5 ZIZ · 53. člen ZIZ · 53. člen, odstavek 2 ZPP · 213. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 350. člen ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZPSto-2 · 2. člen ZPSto-2 · 2. člen, odstavek 1, točka 21 ZPSto-2 · 41. člen ZPSto-2 · 41. člen, odstavek 2 ZPSto-2 · 41. člen, odstavek 3 ZPSto-2 · 41. člen, odstavek 4 -
V konkretnem primeru je bila kršitev pravice do izjave podana, ker je tožena stranka prejela pripravljalno vlogo tožeče stranke šele skupaj s tožbo, zaradi česar se o njenih navedbah ni mogla ustrezno izjasniti.
VSM Sklep I Cpg 87/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo določbo o vročanju prepisa zvočnega posnetka, vendar kršitev ni vplivala na odločitev, saj prepis ni bil uporabljen kot dokaz za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev.
VSC Sklep Cp 191/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni evidentiralo vloge laične stranke, ki je bila vložena v postopku za izrek ukrepov po ZPND, zaradi česar sodišče pri odločanju ni razpolagalo z vsemi relevantnimi navedbami.
VSC Sklep II Cp 60/2019 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPND · 22.a člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožniku onemogočilo odgovor na trditve prve toženke, na katere je nato oprlo svojo zavrnilno sodbo.
VSL Sklep II Cp 635/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi zanikanja ustne pogodbe s strani toženca, ne da bi izvedlo predlagano zaslišanje prič in strank.
VSL Sklep I Cpg 666/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave, ker je tožeča stranka uveljavljala kršitev, ki naj bi se nanašala na neizčrpanje dokaznih predlogov, vendar ni izkazala, da bi bila s tem prizadeta njena lastna pravica do izjave.
VSL Sodba I Cpg 1287/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je opravilo narok in izdalo sklep o postavitvi upravitelja zapuščine, ne da bi se opredelilo do konkretiziranih pomislekov dediča o neprimernosti predlaganega upravitelja.
VSK Sklep I Cp 537/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do tožničinih konkretnih pripomb na izvedensko mnenje in je neutemeljeno zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca.
VDSS Sklep Psp 240/2017-2 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave tožene stranke, ker je neupravičeno štelo dokazni predlog z zaslišanjem direktorja za umaknjenega in ga posledično ni izvedlo.
VDSS Sklep Pdp 968/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Toženka v postopku ni predlagala zaslišanja svojega zakonitega zastopnika, zato zatrjevana kršitev pravice do izjave ni bila podana.
VSM sodba I Cpg 444/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pravilno zavrnilo navedbe tožene stranke, podane šele v drugi pripravljalni vlogi, saj bi njihovo upoštevanje kršilo pravico tožeče stranke do izjave.
VSL sodba II Cpg 1230/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo zaslišanje petih prič, s čimer je tožnikoma onemogočilo dokazovanje odškodninske odgovornosti tožencev.
VSL sklep I Cp 867/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do trditev o pristranskosti cenilca in prenizki prodajni ceni vozila ter do dokaznega predloga za postavitev izvedenca.
VSL sklep I Cp 712/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca, ki bi ocenil stopnjo tožnikove duševne motnje, in o tem odločilo samo na podlagi neustreznih kriterijev.
VDSS sklep Psp 39/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Pravilnik o pogojih in postopku… · 3. člen Pravilnik o pogojih in postopku… · 5. člen Pravilnik o pogojih in postopku… · 5. člen, odstavek 1 Pravilnik o pogojih in postopku… · 5. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZSV · 18.a člen ZSV · 18.a člen, odstavek 1 ZSV · 18.a člen, odstavek 2 ZSV · 18.a člen, odstavek 2, točka 3 -
V konkretnem primeru je bila kršitev podana zaradi napačne razlage dometa vezanosti na kazensko sodbo, kar je vodilo v neutemeljeno zavrnitev zaslišanja prič.
VSRS Sklep X Ips 472/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja zaradi neopredelitve do relevantnih dokazov glede ugovora pobota.
VSL sklep II Cpg 1415/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker dokaznih predlogov ni obrazloženo zavrnilo ne na naroku ne v pisni odločbi.
VSL sklep I Cp 2075/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožnico razglasilo za pravdno nesposobno brez neposrednega stika z njo, zgolj na podlagi pisnih mnenj izvedencev.
VSL sklep II Cp 2756/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka kot porok ni sodelovala pri sklepanju pogodbe o garanciji, zato ji sodišče ni moglo naložiti bremena dokazovanja uveljavitve garancije brez predhodnih poizvedb.
VSL sklep II Cp 1660/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o kršitvi pravice do izjave, ker stranka te kršitve v pritožbi ni izrecno uveljavljala.
VSL sklep II Cp 1265/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica ni izkazala, da bi v primeru vročitve odgovora na predlog za obnovo postopka podala dodatne navedbe, ki bi lahko vplivale na odločitev sodišča.
VSL sklep I Cp 2589/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V predmetni zadevi je bila kršitev podana, ker sodišče ni pojasnilo, zakaj ni izvedlo dokazov z zaslišanjem izvedencev na naroku.
VSL sodba in sklep I Cp 2067/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker kljub konkretnim pripombam tožene stranke na izvedensko mnenje in predlogu za zaslišanje izvedenca, slednjega ni zaslišalo, temveč je dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo.
VSK sklep Cpg 146/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravico do obravnavanja, ker se o predlaganem dokazu ni izreklo, zaradi česar stranka kršitve pred sodiščem prve stopnje ni mogla uveljavljati in je bila pritožba pravočasna.
VSC sklep Cp 649/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila z opustitvijo pravilnega vabila na narok storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka.
VSL sklep IV Cp 2707/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo tožnikovih trditev o obstoju ledu pod snegom in opustitvi čiščenja pločnika, kar je bistveno za presojo odškodninske odgovornosti.
VSL sklep I Cp 4346/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da opustitev vročitve odgovora na tožbo ni povzročila kršitve pravice do izjave, ker je tožnica lahko svoje stališče predstavila na naroku in v pripravljalni vlogi.
Sodba II Ips 40/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave v sporu majhne vrednosti, ker je pri odločanju upoštevalo navedbe iz druge pripravljalne vloge tožene stranke, na katere tožeča stranka ni imela možnosti odgovoriti.
VSL sklep I Cpg 494/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravna razlaga Vrhovnega sodišča glede neizčrpanja pravice do objave popravka in zavrženje prepozne dopolnitve revizije nista pomenila kršitve ustavnih procesnih jamstev.
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker je sodišče dopustilo modifikacijo tožbenega zahtevka na naroku, vloga pa je bila toženi stranki vročena šele skupaj s sodbo.
VSL sklep I Cpg 1332/03 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev utemeljena z neosebno vročitvijo izvedenskega mnenja, zaradi česar stranka ni imela možnosti podati pripomb v prvostopenjskem postopku.
Sodba II Ips 170/2001 — Vrhovno sodišče