kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sentenca
Če zatrjevana kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja preneha z odločitvijo sodišča v konkretni zadevi, ustavna pritožba zoper takšen akt v tem delu ni dopustna, saj pritožniku manjka pravni interes. Morebitne zahtevke za povračilo škode zaradi kršitve te pravice mora pritožnik uveljavljati v posebnem postopku pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonskimi določbami o odškodninski odgovornosti države (26. člen URS).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da obdobje enega leta in desetih mesecev brez razpisanega naroka v konkretni zadevi ne predstavlja kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.
VSL Sodba II Cp 239/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo skoraj 20-letno trajanje postopka, v katerem tožnica ni prispevala k zastojem, kar je utemeljilo priznanje najvišjega zakonskega zneska 5.000 EUR.
VSL Sodba II Cp 2055/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 23. člen URS · 23. člen, odstavek 1 URS · 23. člen, odstavek 2 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 346. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZS · 71. člen ZVPSBNO · 16. člen ZVPSBNO · 16. člen, odstavek 1 ZVPSBNO · 16. člen, odstavek 2 ZVPSBNO · 16. člen, odstavek 3 ZVPSBNO · 4. člen -
Ustavno sodišče je pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zavrglo, ker kršitev v času odločanja ni več trajala, pritožniki pa niso izkoristili redne sodne poti za uveljavljanje zahtevkov.
-
V obravnavanem primeru je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala z odločitvijo Vrhovnega sodišča, zato je Ustavno sodišče pritožbo v tem delu zavrglo.