kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Sentenca
Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni podana zgolj na podlagi dolžine trajanja sodnega postopka. Za ugotovitev kršitve je treba opraviti presojo vseh okoliščin konkretne zadeve, zlasti njene zapletenosti v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanja strank v postopku ter ravnanja pristojnih državnih organov (4. člen ZVPSBNO). Presoja razumnosti trajanja postopka je odvisna od celovite ocene vseh navedenih meril, pri čemer mora biti izkazano protipravno ravnanje države kot nosilke sodne oblasti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj trajanje postopka ne utemeljuje sklepa o protipravnosti ravnanja države, če niso izpolnjena merila za presojo nerazumne dolžine postopka.
VSL sodba II Cp 4470/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da se trajanje postopka za ugotavljanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku šteje od trenutka vložitve izvršilnega predloga, ne šele od trenutka vročitve sklepa o izvršbi nasprotni stranki.
VSL sklep II Cp 2239/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razlikovalo med merili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve razumnega roka in dokazovanjem premoženjske škode, kjer veljajo splošna pravila o vzročni zvezi.
Sodba II Ips 477/2008 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo glede sojenja v razumnem roku, ker za tovrstne primere v tekočih postopkih obstaja pristojnost Upravnega sodišča.