kršitev predkupne pravice
Sentenca
Predkupni upravičenec, čigar predkupna pravica je bila kršena s prodajo stvari tretji osebi, mora v okviru sodnega varstva najprej zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene med prodajalcem in tretjim. Šele po pravnomočni razveljavitvi te pogodbe lahko upravičenec uveljavlja zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe z njim pod enakimi pogoji. Pravica do izpodbijanja pogodbe je vezana na rok šestih mesecev od trenutka, ko je upravičenec zvedel za prodajno pogodbo (512. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da publicitetni učinek vpisa v sodni register (8. člen ZSReg) ne začne teka subjektivnega roka za uveljavljanje predkupne pravice, saj predkupni upravičenec ni dolžan vsakodnevno preverjati stanja v sodnem registru.
VSRS Sklep III Ips 11/2022 — Vrhovno sodišče
-
Kršitev nastopi, če se po zavrnitvi prvotne ponudbe prodajni pogoji za tretjo osebo izboljšajo, ne da bi bili ponovno predstavljeni predkupnemu upravičencu.
VSL sklep III Cp 2658/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izbrisna tožba ni procesna predpostavka za sklepčnost zahtevka zaradi kršitve predkupne pravice in se lahko vloži kadarkoli kasneje, saj zakon o zemljiški knjigi zanjo ne določa roka.
Sklep III Ips 44/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe ni utemeljen, če predhodno ni bila razveljavljena pogodba, ki krši predkupno pravico.
VSL sodba I Cp 1715/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice pri nakupu kmetijskega zemljišča je nesklepčna, saj je takšna pogodba zgolj izpodbojna.
Sodba II Ips 227/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da razmerje med prodajalcem in tretjim kupcem po razveljavitvi pogodbe (96. člen OZ) ne vpliva na pravico predkupnega upravičenca do uveljavljanja zahtevka.
Sodba II Ips 276/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka v postopku zavarovanja dokazov ne more nasprotovati odobritvi prodaje kmetijskega zemljišča, ki jo je izdala upravna enota.
VSL sklep I Cp 647/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil nesklepčen, ker tožnik ni zahteval razveljavitve zemljiškoknjižnega vpisa na drugo toženo stranko, kar je onemogočilo prenos nepremičnine nanj.
VSL sodba in sklep I Cpg 642/2002 — Višje sodišče v Ljubljani