kršitev temeljnih pravic delavcev
Sentenca
Pri presoji kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je treba upoštevati skupni učinek vseh prikrajšanj, kot so neizplačila plač, regresov, stroškov prehrane in neplačilo prispevkov. Če so dejanja izvrševana v daljšem časovnem obdobju in na škodo več delavcev, za katere dohodek predstavlja osnovna sredstva za preživljanje, zaključek o neznatni nevarnosti kaznivega dejanja ni utemeljen.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da vštevanje celotne delovne dobe v pokojninsko dobo ni v zakonu določena pravica, temveč pričakovanje, zato zgolj neplačilo prispevkov, ki to onemogoči, ne predstavlja izgube pravice v smislu 196. člena KZ-1.
VSRS Sodba I Ips 53889/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da neplačilo prispevkov za socialno varnost avtomatično predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja zaradi omejitve pravice do bruto plače.
VSK Sodba II Kp 16956/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da po začetku stečajnega postopka obdolženi poslovodja ni več mogel kršiti temeljnih pravic delavcev, saj so prešla pooblastila na stečajnega upravitelja.
VSC Sodba II Kp 25475/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da med neizplačilom plače in nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti z vidika kaznivosti ni relevantne razlike.
VSRS Sodba I Ips 21506/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je opis dejanja dovolj konkretiziran, če navaja točno določeno obdobje neplačevanja prispevkov, zaradi česar se delavcu to obdobje ni štelo v pokojninsko osnovo.
VSL Sodba VII Kp 41383/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med prikrajšanjem delavca za obračun in plačilo prispevkov ter dejansko izgubo pravic, ki iz tega izvirajo.
VSM Sodba IV Kp 67228/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: COVID-19 · 3. člen COVID-19 · 3. člen, odstavek 2 KZ-1 · 196. člen KZ-1 · 196. člen, odstavek 1 KZ-1 · 196. člen, odstavek 2 KZ-1 · 90. člen KZ-1 · 90. člen, odstavek 1 KZ-1 · 90. člen, odstavek 1, točka 5 KZ-1 · 91. člen KZ-1 · 91. člen, odstavek 1 KZ-1 · 91. člen, odstavek 3 ZPIZ-2 · 134. člen ZPIZ-2 · 3. člen -
Sodišče je pojasnilo, da odsotnost posameznih mesečnih zneskov v izreku ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
VSRS Sodba I Ips 21966/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost za kaznivo dejanje pripisalo obdolžencu na podlagi ugotovitve, da je dejansko vodil poslovanje družbe, sprejemal odločitve o zaposlitvah in izplačeval plače, s čimer je imel položaj dejanskega delodajalca.
VSM Sodba IV Kp 56151/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da majhni zneski prikrajšanja posameznega delavca ne izključujejo nevarnosti dejanja, če gre za sistematično kršitev več pravic večjega števila delavcev.
VSM Sodba IV Kp 4235/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajno neuspešno poslovanje družbe in poslovne odločitve, ki vodijo v neplačevanje prispevkov, ne predstavljajo situacije, ki bi opravičevala opustitev teh obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 37440/2014 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila oprostilna sodba izrečena, ker v izreku ni bila vključena zahtevana zavest storilca glede kršitve predpisov, kar je nujni zakonski znak kaznivega dejanja.
VSM Sodba IV Kp 9028/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 196. člen KZ-1 · 196. člen, odstavek 1 KZ-1 · 196. člen, odstavek 2 KZ-1 · 202. člen KZ-1 · 7. člen KZ-1 · 7. člen, odstavek 2 ZDavP-2 · 352. člen ZDavP-2 · 352. člen, odstavek 1 ZDavP-2 · 352. člen, odstavek 2 ZDavP-2 · 353. člen ZDR-1 · 134. člen ZDR-1 · 134. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 134. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 44. člen ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZPIZ-2 · 13. člen ZPIZ-2 · 133. člen ZPIZ-2 · 133. člen, odstavek 2 ZPIZ-2 · 134. člen ZPIZ-2 · 152. člen ZPIZ-2 · 153. člen ZPIZ-2 · 158. člen ZPIZ-2 · 2. člen ZPSV · 16. člen ZPSV · 3. člen ZPSV · 3. člen, odstavek 1 ZPSV · 3. člen, odstavek 2 ZSDP · 8. člen ZSDP · 9. člen -
Sodišče je razsodilo, da zgolj prikrajšanje delavca za izračun pokojninske osnove zaradi neplačanih prispevkov ne pomeni izgube pravice, ki bi utemeljevala kvalificirano obliko kaznivega dejanja.
VSK Sodba II Kp 34385/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo razlikovanje med neobračunanimi in neplačanimi prispevki za PIZ ter poudarilo, da le neobračunani prispevki vodijo v izgubo pravice delavca kot kvalificirano posledico.
VSL Sodba VII Kp 33995/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri tem kaznivem dejanju ne gre za posebno kaznivo dejanje glede na storilca, kar pomeni, da krog potencialnih storilcev ni omejen zgolj na delodajalce.
VSC Sodba II Kp 5122/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da se obdolženca zaradi neplačevanja prispevkov več kot tri leta ne moreta uspešno sklicevati na likvidnostne težave in izplačevanje neto plač kot opravičilo.
VSK Sodba II Kp 55932/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more izključiti svoje kazenske odgovornosti s sklicevanjem na odsotnost določb o povračilu stroškov v pogodbi o zaposlitvi, če te pravice delavcu pripadajo po zakonu.
VSRS Sodba I Ips 4647/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se prekrškovni postopek zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje in kazenski postopek zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev lahko razlikujeta glede na dejanske okoliščine in znake kaznivega dejanja, zato ne gre nujno za kršitev načela ne bis in idem.
VSM Sodba IV Kp 4442/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je bila konkretizacija zakonskih znakov dopustna tudi s sklicevanjem na sodbe delovnega sodišča, ki so bile del spisa in obdolžencu znane, kar je zagotovilo pravico do učinkovite obrambe.
VSL Sklep VII Kp 51443/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je neplačevanje prispevkov za več delavcev, ki ga zaznamuje enoten subjektivni odnos, mogoče in potrebno pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje.
VSL Sodba VII Kp 38611/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je utemeljilo, da neplačilo prispevkov tri mesece zapored predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
VSL Sklep in sodba VII Kp 40232/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 196. člen KZ-1 · 196. člen, odstavek 1 KZ-1 · 196. člen, odstavek 2 KZ-1 · 197. člen KZ-1 · 197. člen, odstavek 1 KZ-1 · 199. člen KZ-1 · 199. člen, odstavek 1 KZ-1 · 91. člen KZ-1 · 91. člen, odstavek 4 ZDR-1 · 111. člen ZKP · 359. člen ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 442. člen ZOPOKD · 30. člen ZOPOKD · 30. člen, odstavek 3 -
Sodišče je pojasnilo, da pri tem kaznivem dejanju ne gre za delicta propria, kar pomeni, da krog potencialnih storilcev ni omejen zgolj na delodajalca v ožjem smislu.
VSRS Sodba I Ips 20175/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo navedbo, da soglasje oškodovanca (družinskega člana) k neplačevanju prispevkov izključuje protipravnost kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 44926/2012-87 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so bile delavcem izplačane neto plače, ne razbremeni delodajalca odgovornosti za neplačilo prispevkov za socialno varnost, saj ti sestavljajo obvezen del prejemkov iz delovnega razmerja.
VSM sklep IV Kp 22414/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je za obstoj kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 dovolj že sama ogroženost socialne varnosti delavca zaradi neplačila prispevkov.
VSRS Sodba I Ips 27567/2012-56 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more biti razbremenjen obveznosti plačila niti v primeru, če delavec v tak dogovor privoli.
VSRS Sodba I Kp 61453/2011-102 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odsotnost točnega zneska neplačanih prispevkov v izreku sodbe ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, če so ostali elementi kaznivega dejanja jasno opisani.
Sodba I Kp 30816/2012-35 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je pravica do plačila za opravljeno delo ena izmed temeljnih pravic delavca, katere kršitev lahko izpolnjuje znake kaznivega dejanja po 205. členu KZ.
Sodba I Ips 261/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izrecno izključilo pravico do odpravnine iz kroga temeljnih pravic delavcev, ki uživajo kazenskopravno varstvo po 205. členu KZ.
Sodba I Ips 44/99 — Vrhovno sodišče