lahka telesna poškodba
Sentenca
Kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe (122. člen KZ-1) je podano, kadar storilec povzroči začasno okvaro ali oslabitev dela telesa ali organa, zmanjšanje zmožnosti za delo, prizadetost zunanjosti ali začasno okvaro zdravja. Kvalificirana oblika dejanja je podana, če je poškodba prizadejana z nevarnim sredstvom, torej predmetom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje. Za pravilno opredelitev kaznivega dejanja mora biti v izreku sodbe konkretiziran način storitve, uporabljeno sredstvo in nastala posledica.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da prizadetost zunanjosti kot alternativna prepovedana posledica ne sme presegati praga skaženosti, kar je ključno za razmejitev od hujših oblik telesnih poškodb.
VSL Sklep VII Kp 15422/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri ugotavljanju prizadetosti zunanjosti kot znaka kaznivega dejanja natančno pojasnjeno, kako se je poškodba (npr. udarnina brade in dlesni) odražala navzven in ali ta sprememba presega prag neznatnosti.
VSL Sklep VII Kp 15422/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi sta nateg mišičja vratu in udarnina ledvenega predela, nastala zaradi brce, opredeljena kot posledica, ki dosega raven lahke telesne poškodbe.
VSRS Sodba I Ips 10524/2020 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila lahka telesna poškodba ugotovljena na podlagi udarca s pestjo v obraz, kar je povzročilo začasno zmanjšano zmožnost za delo in vidno prizadetost zunanjosti.
VSM Sodba IV Kp 58753/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila prizadetost zunanjosti potrjena z ugotovitvami o oteklini, rdečini in poškodbi uhlja, kar predstavlja elemente kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
VSM Sodba IV Kp 8720/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je spremenilo kvalifikacijo iz kvalificirane v temeljno obliko, ker udarec s pestjo ne predstavlja uporabe nevarnega sredstva, medtem ko uporaba noža utemeljuje kvalificirano obliko lahke telesne poškodbe.
VSL Sodba VI Kp 68785/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je obdolženec neuspešno uveljavljal trditev o instinktivnem ravnanju v samoobrambi, saj je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja potrdilo obstoj elementov kaznivega dejanja.
VSC Sodba II Kp 18260/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen -
Sodišče je presodilo, da 3 do 4 cm dolga odrgnina, ki se je zacelila v enem tednu brez terapije, ne dosega praga začasne okvare ali oslabitve telesa, potrebne za kvalifikacijo lahke telesne poškodbe.
VSRS Sodba I Ips 43147/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da podplutba predstavlja poškodbo v smislu 122. člena KZ-1, skladno z mednarodno klasifikacijo bolezni MKB-10.
VSK Sodba II Kp 51100/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poškodbo zob, ki sama po sebi ni dosegla intenzivnosti lahke telesne poškodbe, utemeljeno vključilo v opis kaznivega dejanja, ker je bila v istem historičnem dogodku povzročena tudi poškodba nosu, kar je skupaj pomenilo lahko telesno poškodbo.
VSK Sklep II Kp 6544/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dejanje preoblikovalo v dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe z nevarnim orodjem, potem ko je ugotovilo, da elementi za nasilništvo niso bili v celoti podani.
VSM Sodba II Kp 27555/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da za konkretizacijo zakonskega znaka zadošča navedba, da je bil uporabljen 'neznan trd top predmet', če so njegove nevarne lastnosti potrjene z medicinskim izvedenskim mnenjem.
VSM Sodba IV Kp 7399/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zaradi izpustitve dela opisa posledic v prvostopenjski sodbi zmanjšalo obseg kriminalne količine in posledično znižalo izrečeno kazen zapora.
VSC Sodba II Kp 1935/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je sodišče kot zadostno podlago za obstoj kaznivega dejanja štelo udarnino komolca, ki je povzročila začasno okvaro zdravja oškodovanca.
VSM Sodba IV Kp 46925/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen -
Sodišče je pri presoji silobrana kot izključitvenega razloga upoštevalo ugotovitve izvedenca, da je bila poškodba na oškodovančevi roki povzročena v času, ko roka ni bila v napadalnem gibanju, kar izključuje nujnost obrambe z nožem.
VSM Sodba IV Kp 23775/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je sodišče kot nevarno sredstvo za storitev kaznivega dejanja opredelilo železno ročno svetilko (baterijo).
VSM Sodba IV Kp 36161/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji obstoja poškodbe utemeljeno oprlo zaključke na mnenje izvedenca medicinske stroke ter izpovedbi oškodovanca in priče, pri čemer pritožbene navedbe o selektivni dokazni oceni niso izkazale kršitev.
VSM Sodba IV Kp 45642/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bil način izvršitve (metanje na tla in vlečenje) zadostno konkretiziran za opis lahke telesne poškodbe.
VSM Sodba IV Kp 10258/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je opis kaznivega dejanja zadosten, če konkretni opis poškodbe (npr. rana na ustnici, zlom nosne kosti) v povezavi z abstraktnim delom opisa jasno izkazuje zakonske znake lahke telesne poškodbe.
VSL sodba VII Kp 39006/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da manjša odstopanja v oškodovančevi izpovedbi o akterjih udarca ne izključujejo obdolženčeve odgovornosti, če je oškodovanec stanovitno izpovedal o bistvenih okoliščinah nastanka poškodbe.
VSC sodba II Kp 24659/2012 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila lahka telesna poškodba povzročena z nožem med verbalnim in fizičnim konfliktom na delovnem mestu.
VDSS sodba Pdp 375/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino potrdilo obstoj lahke telesne poškodbe pri sopotniku v prometni nesreči.
VSK sodba PRp 132/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Za opredelitev poškodbe kot lahke telesne poškodbe z nevarnim orodjem mora biti orodje kot tako (npr. lopata) in njegova nevarnost v konkretnem primeru ustrezno opisana v obtožnem aktu.
Sodba I Ips 152/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da navedba udarnine desne ličnice in čela skupaj s trditvijo o začasni okvari zdravja zadostuje za veljaven opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
Sodba I Ips 196/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zmanjšana zmožnost za delo ni vezana na specifičen tip dela, temveč je odvisna od oškodovančevih individualnih sposobnosti, zato podrobna konkretizacija vrste dela v izreku obtožnega akta ni nujna.
Sodba I Ips 19/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva po konkretizaciji začasnosti v opisu dejanja ne pomeni vnaprejšnje opredelitve trajanja posledic, temveč zgolj navedbo dejstva, da je bila poškodba začasne narave.
Sodba I Ips 244/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delitev opisa dejanja na abstraktni in konkretni del ne sme voditi do nesorazmernih zahtev po ponavljanju že navedenih dejstev, če je opis poškodbe sam po sebi zadostno določen.
Sodba I Ips 301/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da opis dejanja, ki navaja začasno zmanjšano sposobnost za delo in začasno okvaro dela telesa, zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe brez nujne navedbe natančnega časovnega trajanja posledic.
Sodba I Ips 150/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri opisu kaznivega dejanja abstraktni in konkretni del opisa tvorita celoto, zato ni nujno, da se vsi znaki kaznivega dejanja ponavljajo, če so dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
Sodba I Ips 194/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja ni pomanjkljiv zgolj zato, ker v konkretnem delu opisa niso bili ponovljeni vsi abstraktni zakonski elementi, če je iz celotne vsebine obtožnega akta razvidna pravna kvalifikacija in bistvo storjenega dejanja.
Sodba I Ips 157/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri osnovni obliki lahke telesne poškodbe (133/I KZ) nepopolna ugotovitev mehanizma nastanka poškodbe ne pomeni nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj ta podatek ni konstitutivni element osnovnega kaznivega dejanja.
VSL sodba I Kp 376/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo elemente lahke telesne poškodbe, ker je storilec uporabil ročaj pištole kot sredstvo za udarjanje oškodovanca, kar ustreza kvalificirani obliki dejanja.
VSL sklep I Kp 55/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo navedbo, da bi bilo kaznivo dejanje izključeno zaradi predhodnega nedostojnega ravnanja oškodovanca, saj se to ravnanje ni nanašalo na sam trenutek storitve kaznivega dejanja.
VSC sodba Kp 78/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji direktnega naklepa kot odločilno okoliščino upoštevalo moč udarca s pestjo v predel grodnice.
VSC sodba Kp 20/2000 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno z brcami v na tleh ležečega oškodovanca, kar je bilo potrjeno z izvedenskim mnenjem, ki je izključilo možnost nastanka poškodb ob padcu.
VSL sodba I Kp 944/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabo palice opredelilo kot sredstvo, s katerim bi se lahko povzročila huda poškodba, kar utemeljuje kvalificirano obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 133. člena KZ.
VSL sodba I Kp 673/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so grablje nevarno orodje, s katerim se lahko povzroči huda telesna poškodba ali okvara zdravja.
VSL sodba I Kp 802/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če so ključne okoliščine poškodbe potrjene z zdravniško dokumentacijo in mnenjem izvedenca, tudi če sodišče ni izvedlo dokazov, ki so bili predlagani šele v pritožbenem postopku.
VSL sodba I Kp 340/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila lahka telesna poškodba povzročena s sunkom z grebljo v hrbet, kar je povzročilo padec oškodovanke po bregu.
VSL sodba Kp 1477/93 — Višje sodišče v Ljubljani