lastninjenje infrastrukturnih objektov
Sentenca
Infrastrukturni objekti, naprave in omrežja, ki so bili v času družbene ureditve namenjeni izvajanju javnih dejavnosti in financirani iz javnih sredstev, so z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) postali lastnina republike ali občine (76. člen ZGJS). Do tega lastninjenja je prišlo po samem zakonu, ne glede na to, na koga je bila v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe. Gre za primarno določitev imetnika lastninske pravice ob prehodu iz družbene v zasebno oziroma javno lastnino, kar se razlikuje od posegov v že obstoječo zasebno lastninsko pravico.
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Popravek Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o cestah (ZCes)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o komunalnih dejavnostih (ZKD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je občina postala lastnica nepremičnin, ker so na njih leta 1993 stali infrastrukturni objekti za izvajanje komunalne dejavnosti, ki so bili v upravljanju toženke.
VSL Sodba I Cp 1744/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se položaj pri lastninjenju javne infrastrukture po 76. členu ZGJS razlikuje od primerov, kjer gre za poseg v že pridobljeno lastninsko pravico fizičnih ali pravnih oseb.
VSK Sodba in sklep Cpg 44/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri ugotavljanju statusa nepremičnin uporabilo zakonsko podlago ZGJS v zvezi z definicijo komunalnih dejavnosti iz 6. člena ZKD, da bi potrdilo pridobitev lastninske pravice občine na podlagi samega zakona.
VSL Sodba in sklep I Cpg 637/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za ugotovitev lastništva ni bistvena kasnejša formalna kategorizacija zemljišča kot javne ceste, temveč njegovo dejansko stanje v času uveljavitve ZGJS.
VSL Sodba II Cp 1029/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da začasna pravica uporabe nepremičnine za namen gradnje javne infrastrukture, ki po zaključku gradnje preneha, ne predstavlja podlage za lastninjenje te nepremičnine kot osnovnega sredstva podjetja.
VSRS Sklep II Ips 38/2016 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali sporne nepremičnine predstavljajo javno cesto, zgrajeno s komunalnim prispevkom ali občinskimi sredstvi, kar je pogoj za lastninjenje po 76. členu ZGJS.
VSRS Sklep II Ips 302/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so nepremičnine, ki so v naravi javne ceste, postale lastnina občine z lastninjenjem po ZGJS, toženec pa ni dokazal izjem, ki bi preprečile takšno lastninjenje.
VSL sodba II Cp 3007/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da mala hidroelektrarna kot infrastrukturni objekt ni bila vključena v vrednost družbenega kapitala podjetja, zato njeno izločitev iz postopka lastninjenja po ZLPP ni kršila pravic bivših lastnikov.
sodba I U 1114/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je od kvalifikacije transformatorske postaje kot infrastrukturnega objekta odvisna pravna podlaga za prehod nepremičnine iz družbene v zasebno lastnino.
VSL sodba in sklep I Cp 2194/2008 — Višje sodišče v Ljubljani