lastninjenje kmetijskih zemljišč
Sentenca
Z uveljavitvijo Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso prešli v last na podlagi drugih predpisov o lastninskem preoblikovanju, postali last Republike Slovenije oziroma občin (14. člen ZSKZ). S tem se je vzpostavilo jasno lastninsko stanje, pri čemer je gospodarjenje z navedenimi nepremičninami zaupano skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
- Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Navodilo o tem (Navodilo o tem)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o podjetjih (ZPod)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali sporne nepremičnine, ki jih je lovska družina štela za svojo zasebno lastnino na podlagi odplačnega prenosa, sodijo v režim lastninjenja družbene lastnine po 14. členu ZSKZ.
VSM Sodba I Cp 423/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZSKZ · 14. člen -
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni izkazala pogojev za ex lege pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ker nepremičnina na dan 6. 4. 1941 ni bila v lasti občine.
VSL Sodba I Cp 1764/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo nelegalne pozidave kmetijskega zemljišča ne zadošča za njegovo prekvalifikacijo v stavbno zemljišče v postopku lastninjenja po ZSKZ.
VSK Sklep I Cp 126/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da se pravica uporabe na kmetijskih zemljiščih ni mogla transformirati mimo zakonskih določb o lastninjenju družbenega premoženja.
VSC Sodba Cp 65/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZSKZ · 14. člen -
Sodišče je presojalo vprašanje, ali lahko lovska družina pridobi lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini z odplačnim načinom pridobitve od zemljiškoknjižnih lastnikov po uveljavitvi ZSKZ.
VSRS Sklep II Ips 9/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo pravico do pobota kupnine za kmetijska zemljišča, ki so bila na podlagi ZLPP prenesena v last države in v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
VSM Sodba I Cp 28/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali so bila sporna zemljišča, ki jih je uporabljala lovska družina, družbena lastnina in posledično predmet lastninjenja po ZSKZ, ali pa so predstavljala lastnino lovske družine zaradi odplačne pridobitve.
VSL Sodba I Cp 57/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lovska družina na podlagi zgolj upravljanja z zemljišči v okviru družbene lastnine ni pridobila lastninske pravice, zato so zemljišča prešla v last države oziroma občin.
VSRS Sodba II Ips 32/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posebna narava kmetijskih zemljišč prevlada nad vprašanjem dvojne narave lovskih organizacij, zato so tudi zemljišča v njihovi posesti prešla v državno lastnino.
VSL Sodba in sklep I Cp 469/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZSKZ · 14. člen -
Sodišče je pri presoji odplačnosti pridobitve nepremičnin zadruge uporabilo metodo primerjalnih vrednosti nepremičnin v času pridobitve, namesto metode indeksacije.
VSC Sodba Cp 94/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da toženkina vlaganja v nepremičnine niso pravno relevantna za presojo vprašanja, ali je tožnica na podlagi 14. člena ZSKZ ex lege postala lastnica teh nepremičnin.
VSRS Sodba II Ips 177/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZSKZ · 14. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni pridobila lastninske pravice ex lege, saj je bila nepremičnina pridobljena neodplačno, zaradi česar je postala last Republike Slovenije.
VSL Sodba in sklep I Cpg 985/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odplačnosti arondacije zavrnilo uporabo metodologije po ZDen in vztrajalo pri primerjavi izplačanega nadomestila s takratno tržno vrednostjo nepremičnine.
VSRS Sodba II Ips 273/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da se pri presoji odplačnosti pridobitve nepremičnin v postopkih lastninjenja po ZZad ne smejo uporabljati posebni kriteriji vrednotenja iz denacionalizacijske zakonodaje.
VSRS Sodba II Ips 188/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Navodilo o tem · 5. člen Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 1 Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 2 ZDen · 25. člen ZDen · 26. člen ZDen · 44. člen ZSKZ · 14. člen ZSKZ · 14. člen, odstavek 2 ZSKZ · 16. člen ZSKZ · 16. člen, odstavek 7 ZZad · 74. člen ZZad · 74. člen, odstavek 1 ZZad · 74. člen, odstavek 2 ZZad · 76. člen ZZad · 76. člen, odstavek 2 -
Sodišče je pojasnilo razmerje med pravili o neodplačni pridobitvi zemljišč in dokaznim bremenom glede statusa lastnika v postopkih lastninjenja.
VSL Sodba II Cp 654/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o delitvi premoženja med občinami izkazuje pravno nasledstvo za potrebe pasivne legitimacije, čeprav zemljiškoknjižno stanje ni bilo ažurno usklajeno z določbami ZSKZ.
VSL Sodba II Cp 807/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila pravica uporabe na kmetijskih zemljiščih v vsakem primeru enačena z lastninsko pravico po ZLNDL, saj je ureditev po ZSKZ lex specialis.
VSL sodba I Cp 2156/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo pomen 5. člena Navodila o prenosu kmetijskih zemljišč pri presoji razmerja med odškodnino in vrednostjo nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2227/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru toženka ni mogla postati lastnica kmetijskih zemljišč po ZLNDL, ker je država postala njihova lastnica na podlagi specialnega zakona (ZSKZ).
VSL sodba I Cp 2125/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med zemljišči v lasti kapitalskih družb in zemljišči, kjer je imela družba le pravico uporabe, slednja pa so bila predmet podržavljenja po 14. členu ZSKZ.
VSRS sodba II Ips 298/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL, ker gre za kmetijska zemljišča, ki so predmet lastninjenja po ZSKZ.
VSK sklep CDn 237/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo status lovskih družin kot samoupravnih organizacij občanov in njihov način pridobivanja zemljišč v prejšnjem sistemu, pri čemer je ugotovilo, da so kmetijska zemljišča pridobivala kot kmetijske organizacije, kar je vodilo v nastanek družbene lastnine.
VSRS sodba II Ips 217/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da lovska družina na kmetijskih zemljiščih, ki so bila v zemljiški knjigi vpisana kot družbena lastnina s pravico uporabe, ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi ZLNDL, saj so ta zemljišča po ZSKZ prešla v last države.
VSRS sodba II Ips 270/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka (Republika Slovenija) lastnica nepremičnin, ki so bile v zemljiški knjigi sicer vpisane kot družbena lastnina s pravico uporabe na toženo stranko, saj ni šlo za odplačen način pridobitve, ki bi izključeval prehod v državno last.
VSM sodba I Cp 796/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razmejilo status zemljišč glede na prostorske ureditvene pogoje in izvedbene načrte, ki so vplivali na njihovo pravno naravo kot kmetijskih ali stavbnih zemljišč.
Sodba II Ips 179/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lovske družine na zemljiščih v družbeni lastnini niso imele lastninske pravice, temveč le pravico uporabe, ki se je s podržavljenjem po ZSKZ preoblikovala v korist države.
Sodba II Ips 251/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeno navedbo, da bi moralo pri presoji statusa zemljišča upoštevati njegovo dejansko rabo v naravi namesto podatkov iz uradnih evidenc o namenski rabi.
VSL sklep I Cp 4139/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali so bila konkretna zemljišča predmet lastninjenja po ZZad in ZLPP ali pa so prešla v last države po ZSKZ.
VSC sklep Cp 735/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da se za zemljišča, ki so postala last države po ZSKZ, ne uporabi kasnejši Zakon o športu, saj na predmetnih parcelah ni bilo športnih objektov.
VSL sodba I Cp 2419/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da so predmetna kmetijska zemljišča prešla v last Republike Slovenije na podlagi zakona (ZSKZ), pri čemer z njimi v njenem imenu razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
VSM sodba I Cp 953/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zaradi pomanjkanja vpisa v zemljiško knjigo pred uveljavitvijo ZSKZ parcele niso bile olastninjene v korist prejšnjih upravljalcev, temveč so prešle v last Republike Slovenije.
VSL sodba II Cp 3894/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za odločilno, da je bila sporna parcela na dan uveljavitve ZSKZ v družbenih planih opredeljena kot kmetijsko zemljišče, kar je prevladalo nad dejstvom, da je služila kot dovozna pot.
Sodba II Ips 30/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da sporna parcela ni bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče v prostorskem izvedbenem aktu, zato je prešla v last države po določbah ZLPP in ZSKZ.
Sodba III Ips 115/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila odločitev o statusu zemljišč sprejeta brez vpogleda v relevantno pogodbo med Skladom in podjetjem, ki se lastnini.
Sklep I Up 362/99 — Vrhovno sodišče