lastninjenje nepremičnin
Sentenca
Lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini je proces, ki se primarno izvaja na podlagi specialnih privatizacijskih predpisov (npr. ZLPP, ZGJS). Ko je privatizacija na podlagi takšnega zakona dokončno izvedena, na nepremičnini ni več mogoče vzpostaviti lastninske pravice na podlagi subsidiarnega lastninskega zakona (npr. ZLNDL). ZLNDL ima namreč sekundarno naravo in se uporabi le za nepremičnine, ki se niso olastninile v okviru primarnih privatizacijskih postopkov.
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- , Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~ 37. člen (, Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~…)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o cestah (ZCes)
- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo pridobitev pravice uporabe na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe, plačila kupnine in dolgotrajne posesti, kar je vodilo do transformacije pravice uporabe v lastninsko pravico.
VSL Sodba I Cp 1895/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZLNDL · 2. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da zgolj zaznamba cestišča ne zadostuje za status javnega dobra, če nepremičnina v naravi ni bila javna prometna površina, kar omogoča prenos pravice uporabe.
VSRS Sodba II Ips 57/2017 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela dokazati, da bi se pravica uporabe na spornem prostoru s prodajnimi pogodbami prenesla na etažne lastnike, zato je na njem ostala lastninska pravica pravne prednice tožene stranke.
VSRS Sodba II Ips 242/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se je pravica uporabe na zemljišču pod garažami prenesla na kupce garaž skupaj z lastninsko pravico na samih garažah, ne da bi bil za prenos pravice uporabe na zemljišču potreben poseben pisni pravni naslov.
VSL Sodba I Cp 671/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo pridobitev pravice uporabe na podlagi upravne odločbe o dovolitvi gradnje garaže, ki je po vsebini predstavljala akt o podelitvi pravice graditi, ob dejstvu, da je graditelj stavbo zgradil z lastnimi sredstvi.
VSL sodba I Cp 2014/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco ni edini pogoj za lastninjenje, vendar pa izvedena primarna privatizacija po ZGJS preprečuje kasnejšo originarno pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
VSL sodba in sklep II Cp 1789/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je postala lastnica zemljišč na podlagi zakona (ZLNDL) kot imetnica pravice uporabe, s čimer je izkazala pravni interes za izbrisni zahtevek zoper nedobroverno toženko.
VSL sodba I Cp 2269/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da instituta priposestvovanja ni mogoče uporabiti za sanacijo opustitve vnosa nepremičnin v otvoritveno bilanco v postopku lastninskega preoblikovanja.
Sodba II Ips 29/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljišču na podlagi dovoljenja za gradnjo garaže, pri čemer je bila sporna narava objekta (provizorij).
VSL sodba in sklep I Cp 1470/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja, ne more služiti kot obvod zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini.
Sodba II Ips 345/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost prodajnih pogodb za nepremičnine, pri katerih je bil status zemljišča (funkcionalno zemljišče) ključen za določitev upravičenosti razpolaganja v času lastninjenja.
Sodba II Ips 110/2011 — Vrhovno sodišče