lastninjenje nepremičnin po ZLNDL

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da je vknjižba lastninske pravice po ZLNDL nezakonita, če je bila opravljena v korist osebe, ki ob uveljavitvi zakona ni bila dejanski imetnik pravice uporabe.

  VSL Sodba I Cpg 391/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 11. člen SPZ · 11. člen, odstavek 1 ZLNDL · 3. člen ZLNDL · 7. člen ZPP · 13. člen ZPP · 13. člen, odstavek 2 ZUreP-1 · 105. člen ZUreP-1 · 94. člen ZUreP-3 · 205. člen ZUreP-3 · 216. člen

• Sodišče je poudarilo, da avtomatizem vpisa lastninske pravice v korist občine po 5. členu ZLNDL ne izključuje ugotavljanja, kdo je bil dejanski imetnik pravice uporabe ob uveljavitvi zakona.

  VSL Sodba in sklep I Cp 1017/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 82. člen prečiščeno besedilo · 38. člen SPZ · 127.a člen ZLDS · 2. člen ZLNDL · 5. člen

• Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku preprečilo vpis lastninske pravice, ker je obstajal utemeljen dvom, da je kot lastnik vpisan subjekt, ki na podlagi specialnih predpisov (o javni infrastrukturi) ni bil upravičenec do lastninjenja.

  VSK sklep CDn 338/2012 — Višje sodišče v Kopru

  Pravna podlaga: ZGJS · 76. člen ZLNDL · 3. člen ZZK-1 · 147. člen ZZK-1 · 148. člen

• Sodišče je ugotovilo, da tožniki niso izgubili pravice uporabe, ker nepremičnina do uveljavitve ZLNDL ni bila dejansko odvzeta iz njihove posesti, zato so na podlagi zakona postali lastniki oni in ne tožena stranka.

  VSK sklep Cp 657/2012 — Višje sodišče v Kopru

  Pravna podlaga: ZDen · 72. člen ZLNDL · 3. člen

• Sodišče je poudarilo, da se lastninjenje stanovanjskih hiš in pripadajočih funkcionalnih zemljišč praviloma presoja po določbah Stanovanjskega zakona (SZ), ne po ZLNDL.

  VSL sodba in sklep I Cp 749/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri