lastninjenje nepremičnin tujih pravnih oseb
Sentenca
Lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, ni nastopilo zgolj s sprejemom Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), temveč se tovrstno lastninjenje uredi s posebnim zakonom (1. člen ZLNDL). Za pravno ureditev premoženjskopravnih razmerij med Republiko Slovenijo in drugimi državami glede nepremičnin, ki so bile v družbeni lastnini, so odločilni posebni ratificirani mednarodni sporazumi, ki predstavljajo specialno pravno podlago za pridobitev lastninske pravice.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se za lastninjenje nepremičnin v lasti srbskih pravnih oseb subsidiarno uporabljal ZLNDL, saj je to področje urejeno s posebnimi predpisi o nasledstvu.
VSK sklep CDn 470/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je za nepremičnine v uporabi hrvaških pravnih oseb posebni zakon, ki ureja lastninjenje, Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
VSL sodba I Cp 3745/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da predlagatelj kot tuja pravna oseba ne more pridobiti lastninske pravice po ZLNDL, temveč mora izkazati pravno podlago v skladu s slovensko-hrvaškim sporazumom o premoženjskopravnih razmerjih.
VSL sklep I Cp 3804/2010 — Višje sodišče v Ljubljani