lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Sentenca
Lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) temelji na pogoju, da so bile nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco pravne osebe. Če nepremičnina ni bila zajeta v otvoritveni bilanci, pravna oseba na njej ni mogla pridobiti pravice uporabe, posledično pa tudi ne lastninske pravice na podlagi določb o lastninjenju. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona je nujno, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino.
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- , Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~ 37. člen (, Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~…)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Navodilo o tem (Navodilo o tem)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Pravilnik o vodenju vrst rabe ze…)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o športu (ZSpo)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (ZVNDL)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o pravicah na delih stavb (ZPDS)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o lastnini na delih stavb (ZLDS)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pogodbena določba o bodoči določitvi nadomestne nepremičnine brez dokaza o kasnejši sklenitvi sporazuma in dejanski izročitvi ne izkazuje odplačnosti v višini 30 % vrednosti.
VSL Sodba in sklep I Cpg 477/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Navodilo o tem · 5. člen Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 1 Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 1, točka 1 Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 1, točka 2 Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 1, točka 3 Navodilo o tem · 5. člen, odstavek 1, točka 4 ZDen · 72. člen ZDen · 73. člen ZDen · 90. člen ZSKZ · 14. člen ZZad · 74. člen ZZad · 74. člen, odstavek 1 ZZad · 74. člen, odstavek 2 -
V tej zadevi je bilo odločilno vprašanje pasivne legitimacije, ki se presoja glede na imetništvo pravice uporabe v času lastninjenja, ne glede na kasnejše vpise v zemljiški knjigi.
VSL Sodba II Cpg 270/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo potrebo po postavitvi izvedenca, saj je bila pravica uporabe in posledično lastninska pravica dokazana z drugimi listinskimi dokazi in dolgoletno posestjo, ne da bi bilo treba ugotavljati urbanistično rabo zemljišča.
VSL Sodba I Cp 1852/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je odložni pogoj v pogodbi, vezan na soglasje agencije, z lastninskim preoblikovanjem prenehal biti ovira za učinkovanje pogodbe.
VSL Sodba I Cp 2018/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila pravica uporabe na zemljiščih pridobljena po samem zakonu ob podržavljenju, zato za njen obstoj ni bila potrebna posebna odločba občinskega organa.
VSL Sodba I Cp 1588/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, da je investitor gradnje pridobil pravico uporabe na stavbi na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja in njene dejanske uporabe.
VSL Sodba II Cpg 532/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni pridobila pravice uporabe stavbe, pravico do uporabe zemljišča pa je izgubila z izgradnjo stavbe.
VSL Sodba II Cpg 572/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejanske posesti nepremičnine od leta 1976 ni mogoče enačiti s pravico uporabe kot pravnim inštitutom, ki je podlaga za lastninjenje po ZLNDL.
VSL Sodba I Cpg 132/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila odločba krajevnega ljudskega odbora iz leta 1958 zgolj ugotovitvene narave, saj je lastnina pašne zadruge prenehala že z uveljavitvijo Zakona o agrarnih skupnostih.
VSRS Sodba II Ips 74/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je izvenknjižni prenos pravice uporabe pravno veljaven za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL, če je bil izkazan dejanski prenos posesti.
VSL Sodba in sklep I Cp 1543/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: , Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~… · 37. člen , Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~… · 39. člen ZLNDL · 2. člen ZLNDL · 2. člen, odstavek 1 ZOdvT · v pravni podlagi ni navedenega št. člena ZPP · 140. člen ZPP · 140. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 195. člen ZPP · 3. člen ZPP · 3. člen, odstavek 3 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 343. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je presodilo, da pogodba o dodelitvi rabe zemljišča, ki ni vsebovala elementov stvarne pravice uporabe, ni bila podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
VSL Sodba I Cp 516/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pogodba o dodelitvi rabe zemljišča iz leta 1952 po svoji vsebini ni prenašala pravice uporabe, zato na njeni podlagi ni nastala lastninska pravica po določbah ZLNDL.
VSL Sodba I Cp 516/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka pridobila solastninski delež na nepremičnini na podlagi vložka sredstev v izgradnjo objekta, ki je bil podlaga za pravico uporabe na dan uveljavitve ZLNDL.
VSC Sodba Cp 441/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da vpis v zemljiški knjigi ni nujno odraz resničnega imetništva pravice uporabe, saj se je prenos te pravice lahko odvijal izvenknjižno.
VSL Sodba I Cp 2308/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka na presečni dan po ZZad ni uporabljala sporne nepremičnine, zato se pravica uporabe ni mogla pretvoriti v lastninsko pravico.
VSL Sodba I Cp 2979/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da upravni akti (gradbena in lokacijska dovoljenja), ki so jih izdali organi subjekta, ki je razpolagal s pravico uporabe, v specifičnih okoliščinah štejejo kot izjavnovoljno ravnanje, s katerim se prenaša pravica uporabe.
VSK Sodba I Cp 163/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče poudarja pomen ugotavljanja dejanskega imetništva pravice uporabe v času uveljavitve ZLNDL, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
VSRS sodba II Ips 158/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni pridobila lastninske pravice, ker sporna zemljišča niso bila vključena v njeno otvoritveno bilanco ob zaključku lastninjenja.
VSL sodba II Cp 1568/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati, da je imela ob uveljavitvi ZLNDL na spornih nepremičninah pravico uporabe, ki bi se preoblikovala v lastninsko pravico.
VSRS sodba II Ips 192/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZLNDL · 3. člen -
Sodišče je pri presoji pravice uporabe upoštevalo dejstvo, da je bila garaža zgrajena na podlagi izrecnega dovoljenja občine, investitor pa je gradnjo financiral in poravnaval prispevke za stavbno zemljišče.
VSL sodba I Cp 345/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZLNDL · 2. člen -
Sodišče je poudarilo razliko med pridobitvijo lastninske pravice na posameznem delu stavbe in solastninskim deležem na celotni nepremičnini v primerih, ko etažna lastnina še ni bila pravno urejena.
VSRS sodba II Ips 76/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 105. člen SPZ · 106. člen SPZ · 107. člen SPZ · 108. člen SPZ · 109. člen SPZ · 110. člen SPZ · 111. člen SPZ · 112. člen SPZ · 113. člen SPZ · 114. člen SPZ · 115. člen SPZ · 116. člen SPZ · 117. člen SPZ · 118. člen SPZ · 119. člen SPZ · 120. člen SPZ · 121. člen SPZ · 122. člen SPZ · 123. člen SPZ · 124. člen SPZ · 125. člen SPZ · 126. člen SPZ · 127. člen ZLNDL · 3. člen ZPP · 371. člen ZPP · 374. člen ZVEtL · 20. člen ZVEtL · 23. člen ZVEtL · 23. člen, odstavek 5 -
Sodišče je poudarilo, da določb ZTLR o gradnji na tujem svetu ni mogoče uporabiti za nepremičnine, ki so bile v času gradnje v družbeni lastnini.
VSL sodba II Cp 2282/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da so bila sporna zemljišča vključena v otvoritveno bilanco družbenega podjetja, kar je ključni pogoj za uveljavljanje lastninske pravice na podlagi lastninskega preoblikovanja.
Sodba in sklep II Ips 170/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo konkurenčne zahtevke pravnih naslednikov na podlagi ZZLPPO in ZLNDL glede sporne nepremičnine.
VSL sodba in sklep I Cp 284/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pravni prednik z pravico uporabe ne zadošča za preoblikovanje v lastninsko pravico, če nepremičnina ni bila del otvoritvene bilance podjetja.
Sodba II Ips 179/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prehodna določba 64. člena ZSZ omogoča pridobitev pravice uporabe tudi tistim prejšnjim lastnikom, ki jim nepremičnina po ZPLP nikoli ni bila dejansko odvzeta iz posesti in zanje ni bila izdana odločba o izročitvi občini.
Sodba II Ips 96/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je pri presoji lastninjenja treba upoštevati, ali so bile nepremičnine predmet otvoritvene bilance podjetja in ali so služile za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, kar lahko vpliva na uporabo specialnih predpisov.
VSL sklep II Cp 873/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka v primeru uveljavljanja lastništva na podlagi pravnega nasledstva družbene pravne osebe dokazati prehod pravice uporabe z ustreznimi pisnimi listinami.
Sodba II Ips 667/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da so se kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini lastninila na podlagi posebnih zakonov, kot so Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o zadrugah in Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
VSL sklep I Cp 847/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da 4. člen ZLPP sam po sebi ni bil pravni temelj za nastanek lastninske pravice, temveč je bilo treba razmerja urediti z ZLNDL, pri čemer je ključna ugotovitev zajetja nepremičnin v otvoritveni bilanci.
Sklep II Ips 855/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vpis pravice uporabe v zemljiški knjigi ni samodejni dokaz o upravičenosti do lastninjenja po ZLNDL, če manjka ustrezen pridobitni naslov.
VSL sodba I Cp 3622/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri infrastrukturnih objektih, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb, se za presojo lastništva poleg ZLNDL upoštevajo tudi določbe ZGJS o namenski rabi teh objektov.
VSL sklep I Cp 1166/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da nepremičnina ni bila vključena v otvoritveno bilanco podjetja, preprečuje transformacijo pravice uporabe v lastninsko pravico podjetja, ne glede na razloge za takšno opustitev.
VSL sodba I Cp 4099/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je neuspešno uveljavljala lastninsko pravico na podlagi vlaganj v prenovo objekta, saj je sodišče ugotovilo, da je imela le pravico uporabe v smislu najemnega razmerja.
VSL sodba I Cp 559/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi 5. člena ZLNDL in predložene pogodbe namesto razlastitve dovolilo vknjižbo pravice uporabe na ime fizičnih oseb.
VSL sklep I Cp 437/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vlaganje finančnih sredstev v gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini samo po sebi ni zadostovalo za pridobitev lastninske pravice, če ni bilo izkazano pravno nasledstvo po osebi, ki je imela na zemljišču pravico uporabe.
Sodba II Ips 559/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se postopek lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini razlikuje glede na časovno obdobje in pravno podlago, zato posameznega zemljiškoknjižnega sklepa ni mogoče avtomatično uporabiti kot precedens za primere z drugačnim dejanskim stanjem.
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena, ker prejšnja lastnica nepremičnin ob njihovi nacionalizaciji ni izgubila posesti in pravice uporabe, ki sta prešli na njene naslednike.
Sodba I Up 569/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je napačno štela, da imetništvo pravice uporabe na nepremičnini pomeni, da pravna oseba ni njena lastnica.
VSL sklep I Cp 1194/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ZDen ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih denacionalizacijski upravičenec nima pravice uporabe, saj je to področje urejeno s posebnim zakonom (ZLNDL).