lastninska pravica v pričakovanju
Sentenca
Lastninska pravica v pričakovanju nastane, kadar ima pridobitelj veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice in razpolaga z zemljiškoknjižnim dovolilom, s čimer je izpolnil vse pogoje za vknjižbo, vendar vpis v zemljiško knjigo še ni bil opravljen. Takšen položaj nudi pridobitelju pravno varstvo pred upniki dolžnika, ki bi na nepremičnini želeli pridobiti zastavno pravico, saj pridobitelj že izkazuje upravičenja, ki preprečujejo izvršbo.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
Iz posameznih sodb
-
Tožnica v obravnavanem primeru ni imela lastninske pravice v pričakovanju, ker ni izkazala popolnosti listin v celotni verigi pogodb v času, ko je upnik že pridobil zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi.
VSL Sodba I Cpg 342/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo varstvo tožnici kljub manjkajočemu vknjižbenemu dovolilu, ker je ugotovilo, da je tožnica aktivno vodila postopke za pridobitev lastništva, medtem ko so ostali udeleženci zlorabili pravice in sodelovali pri oviranju prenosa lastninske pravice.
VSL Sodba I Cp 1814/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnik kot kupec pridobil lastninsko pravico v pričakovanju pred zaznambo sklepa o izvršbi, s katero je toženka pridobila prisilno hipoteko.
VSM Sodba I Cp 649/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžniku ni uspelo izkazati istovetnosti nepremičnin, saj ni dokazal, da se njegova zatrjevana pravica v pričakovanju nanaša na nepremičnini, ki sta predmet izvršbe (ID znak 0000-562-20 in 0000-562-4).
VSK Sklep I Ip 336/2021 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: SPZ · 142. člen ZIZ · 38. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 155. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZZK-1 · 52. člen ZZK-1 · 52. člen, odstavek 3 ZZK-1 · 86. člen ZZK-1 · 86. člen, odstavek 3 ZZK-1 · 87. člen ZZK-1 · 87. člen, odstavek 2 ZZK-1 · 87. člen, odstavek 3 ZZK-1 · 88. člen ZZK-1 · 88. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje istovetnosti med označbo nepremičnine v pogodbi in kasnejšim zemljiškoknjižnim stanjem ne izključuje obstoja lastninske pravice v pričakovanju, če je bila nepremičnina v času overitve dovolila nevknjižena.
VSK Sklep I Ip 226/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da razmerje med strankami (odsvojitelj-pridobitelj) glede prenosa lastninske pravice nastopi že z izročitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, neodvisno od kasnejšega vpisa v zemljiško knjigo.
VSRS Sodba I Ips 11526/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali kupoprodajna pogodba, vložena na FURS, in kasnejša overitev podpisa zadoščata za ugovor tretjega proti izvršbi na nepremičnini.
VSM sklep I Ip 1069/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka ni mogla uveljavljati varstva pričakovane pravice, ker zemljiškoknjižno dovolilo v pogodbi ni bilo overjeno in je bilo pogojno.
VSRS sodba III Ips 35/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dobra vera upnika glede izvenknjižnih okoliščin pri vpisu prisilne hipoteke ni pravno relevantna, če ni podan popoln razpolagalni pravni posel.
VSRS sodba II Ips 243/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje zemljiškoknjižnega vpisa na ime zapustnice ne pomeni, da premoženje ne obstaja kot predmet dedovanja, če je bila sklenjena kupoprodajna pogodba z intabulacijsko klavzulo.
VSL sklep I Cp 1643/14 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 221. člen -
Sodišče je presodilo, da sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ustvarja lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo na nepremičnine.
VSL sodba I Cp 693/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le upnika, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi, ne pa nujno tudi upnika v izvršilnem postopku, če je tretja oseba že izkazala pravico v pričakovanju.
VSK sodba Cp 873/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica je izkazala lastninsko pravico v pričakovanju na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je vseboval zemljiškoknjižno dovolilo in dejansko posest nepremičnine.
VSL sodba I Cp 437/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo aktivno legitimacijo tožeči stranki kljub manjkajočemu vpisu v zemljiško knjigo, ker je ta razpolagala z ustrezno listino za vpis.
VSC sodba Cpg 145/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Lastninska pravica v pričakovanju omogoča uspešno izločitveno tožbo tudi takrat, ko etažna lastnina na predmetu izvršbe še ni vpisana.
VSL sodba II Cp 2805/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju dokazala s kupoprodajno pogodbo, nastopom posesti in dejstvom, da vpis v zemljiško knjigo zaradi nevzpostavljene etažne lastnine ni bil mogoč.
Sklep II Ips 78/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da imajo tožniki, ki so pred vpisom hipoteke upnika pridobili pravni naslov in zemljiškoknjižno dovolilo, močnejšo pravico od upnika, ki je pridobil hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi.
Sodba II Ips 385/2008 — Vrhovno sodišče