lastninska tožba

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da subjektivne meje pravnomočnosti vežejo učinek sodbe na konkretne stranke, zato toženec ne more uveljavljati nezmožnosti izpraznitve delov hiše, ki jih ne uporablja, če je tožeča stranka izključni lastnik nepremičnine.

  VSC Sodba Cp 371/2022 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: SPZ · 92. člen ZFPPIPP · 386. člen ZFPPIPP · 395. člen ZPP · 287. člen ZPP · 287. člen, odstavek 2

• Sodišče je poudarilo pomen individualizacije stvari (rokoborskih blazin) v situaciji, ko obstaja več enakih predmetov brez specifičnih identifikacijskih oznak, kar onemogoča nesporno identifikacijo stvari, ki jo tožnik zahteva.

  VSM Sodba I Cp 561/2019 — Višje sodišče v Mariboru

  Pravna podlaga: SPZ · 92. člen

• Sodišče je poudarilo, da prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku sama po sebi ne izpodbije zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice tožeče stranke v pravdi za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

  VSL Sodba I Cp 1119/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 11. člen SPZ · 92. člen

• Sodišče je presodilo, da zahtevku za izročitev stanovanja v posest ni mogoče očitati nesklepčnosti zgolj zato, ker tožnik ni izrecno zahteval tudi izselitve oseb in odstranitve stvari, saj je neposredno posest mogoče vzpostaviti z izročitvijo ključev.

  VSL Sodba I Cp 222/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 37. člen SPZ · 92. člen SPZ · 92. člen, odstavek 1

• V obravnavani zadevi je bila pravica do posesti utemeljena na podlagi odplačnega ustnega dogovora med pravdnima strankama, ki je tožencu podeljeval upravičenje do uporabe nepremičnine.

  Sodba II Ips 76/2009 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: SPZ · 93. člen URS · 22. člen

• Tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanja je bil zavrnjen, ker je bila kupoprodajna pogodba veljavna in je lastninska pravica že prešla na toženko, zato tožnica ni več imela aktivne legitimacije za reivindikacijski zahtevek.

  Sodba II Ips 1013/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za izpraznitev nepremičnine, ker tožnika ob zaključku glavne obravnave nista bila več lastnika sporne nepremičnine.

  VSL sodba I Cp 2976/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da lastnik za varstvo svoje pravice z lastninsko tožbo ni omejen le na primere, ko mu je bila posest odvzeta, temveč lahko tožbo vloži tudi, če posesti sploh še ni pridobil.

  Sodba II Ips 1088/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretni zadevi presojalo obstoj posesti pri tožencu kot odločilno dejstvo za utemeljenost zahtevka za vrnitev premičnin oziroma plačilo njihove protivrednosti.

  Sodba II Ips 415/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni protipravno posegla v lastninsko pravico, saj je temeljila na dogovoru s pravnim prednikom tožeče stranke o izgradnji in upravljanju transformatorske postaje kot nujne infrastrukture.

  Sodba II Ips 139/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot odločilno štelo vknjižbo tožnice v zemljiško knjigo na podlagi veljavnega pravnega temelja, medtem ko toženec ni izkazal lastništva zaradi pomanjkanja notarske overitve pogodbe in neplačila davka, prav tako pa ni izpolnil pogojev za priposestvovanje.

  Sodba II Ips 728/2004 — Vrhovno sodišče

• Tožeča stranka ni uspela dokazati lastninske pravice na nepremičninah, ker ni predložila sporazuma o izločitvi ali drugega ustreznega pridobitnega naslova, temveč se je sklicevala le na vpis ustanovitve v sodni register.

  VSL sodba I Cpg 209/04 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za izročitev filmskega gradiva proti drugi toženi stranki, ker ta ni bila v dejanski posesti sporne stvari.

  VSL sodba in sklep I Cpg 477/2002 — Višje sodišče v Ljubljani

• V konkretni zadevi je bil zahtevek za vrnitev premičnine (zlate ure) zavrnjen, ker tožnik ni uspel dokazati pridobitve lastninske pravice po pokojni materi.

  Sodba II Ips 298/2001 — Vrhovno sodišče

• Toženec je v konkretnem primeru uveljavljal ugovor pravice do posesti na podlagi zakupne pogodbe, sklenjene s pravno prednico tožeče stranke.

  VSL sodba I Cp 691/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da toženčevo zatrjevanje, da prostorov ne zaseda, ne odvezuje sodišča dolžnosti ugotavljanja dejanskega stanja, hkrati pa mora toženec svoje trditve o nezasedenosti prostorov podpreti z dokazi.

  VSL sodba I Cp 32/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženka je zasedala poslovni prostor brez pravne podlage, ker je bilo najemno razmerje predhodno pravnomočno razvezano.

  VSL sodba II Cp 893/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati lastninske pravice na podlagi napak v postopku denacionalizacije, če je tožena stranka v zemljiški knjigi že vknjižena kot lastnica na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe.

  VSL sklep II Cp 1500/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• V konkretnem primeru je sodišče potrdilo obstoj posesti stroja pri toženi stranki, saj tožena stranka ni uspela konkretizirano izpodbijati ugotovitev sodišča prve stopnje o lokaciji stroja v svoji delavnici.

  VSL sodba in sklep I Cpg 106/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za vrnitev osebnega avtomobila, ker je bil ta predmet odvzema v še trajajočem postopku zaradi carinskega prekrška.

  Sodba II Ips 422/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za izročitev predmetov, ker tožnik ni dokazal izključne lastninske pravice nasproti solastniku.

  VSL sodba in sklep I Cp 721/95 — Višje sodišče v Ljubljani

• Tožnik ne more zahtevati priznanja lastništva na filmskem gradivu, če med strankama še ni bila dosežena izpolnitev pogodbe o izdelavi kinematografskega dela.

  VSL sklep Cpg 419/93 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZAP · 16. člen ZOR · 73. člen ZTLR · 37. člen

• Tožnik kot družbenik d.o.o. nima aktivne legitimacije za vložitev lastninske tožbe za stvari, ki so v lasti družbe, saj med premoženjem družbe in premoženjem družbenika obstaja stroga ločenost.

  VSL sodba in sklep I Cp 1197/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• V konkretnem primeru je sodišče napačno štelo ureditev meje za predhodno vprašanje pri zahtevku za plačilo vrednosti posekanega lesa.

  Sklep II Ips 549/92 — Vrhovno sodišče

Viri