lastnoročna oporoka
Sentenca
Lastnoročna oporoka je veljavna le, če jo je oporočitelj sam napisal in podpisal (62. člen ZD). Oporoka, ki jo je ena oseba napisala, druga pa zgolj podpisala, ne izpolnjuje zakonskih pogojev za veljavnost lastnoročne oporoke, prav tako pa je v slovenskem pravnem redu prepovedana skupna oporoka dveh ali več oseb.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da fotokopije oporoke, na katerih ni podpisa oporočiteljice, ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za veljavnost lastnoročne oporoke.
VSL Sklep II Cp 1770/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zapis imena in priimka oporočitelja z lastno roko nad besedilom oporoke ne nadomesti zahtevanega lastnoročnega podpisa na koncu listine.
VSL Sodba II Cp 1153/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja grafološke stroke ugotovilo, da sporna lastnoročna oporoka ni ponarejena, temveč pristna.
VSM Sodba I Cp 1013/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZD · 61. člen -
V obravnavanem primeru listina ni bila priznana kot lastnoročna oporoka, ker sta bila na njej poleg zapustnice podpisana tudi domnevna oporočna dediča, kar je porušilo zahtevano obličnost.
VSL Sklep I Cp 1604/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj fotokopija oporoke v zapuščinskem postopku ne zadostuje za izkazovanje oporočiteljeve volje, saj ne gre za originalni dokument.
VSL sodba I Cp 1578/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 63. člen -
V konkretnem primeru razlika v zapisu datuma na oporoki ni vplivala na njeno veljavnost, saj med dediči ni bilo spora o tem, katera oporoka je predmet dedovanja.
VSL sklep II Cp 449/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja vrste oporoke pravno in ne dejansko vprašanje, zato se za lastnoročno oporoko ne uporabljajo pravila o pričah, ki veljajo za druge oblike oporok.
VSL sodba I Cp 1880/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 59. člen ZD · 62. člen ZD · 63. člen ZD · 64. člen ZPP · 214. člen ZPP · 215. člen -
V konkretnem primeru je bila oporoka neveljavna, ker jo je napisala soproga, zapustnik pa jo je zgolj podpisal, kar ne ustreza zahtevi po lastnoročnem zapisu.
VSL sklep I Cp 3215/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo delno veljavnost oporoke, kjer je bil strojno napisan del neveljaven, lastnoročni zapis z določljivim predmetom pa je bil priznan kot veljavna lastnoročna oporoka.
VSM sklep I Cp 803/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zapis v pismu, v katerem zapustnica potencialne dediče zgolj poziva, naj se med seboj zmenijo, ne predstavlja veljavne lastnoročne oporoke zaradi pomanjkanja določenosti dedičev in jasnega namena razpolaganja s premoženjem.
Sodba II Ips 507/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru priznalo učinek veljavne oporoke na podlagi dokazov o njeni vsebini, čeprav je bila fizično uničena ali skrita po smrti zapustnice.
VSM sodba I Cp 1728/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zapis brez naslova 'oporoka' in brez izrecnega izraza 'zapuščam' predstavlja veljavno oporoko, če iz vsebine izhaja jasna volja zapustnika o razpolaganju s premoženjem za primer smrti.
VSL sodba I Cp 1024/93 — Višje sodišče v Ljubljani